Grad Brdo pri Lukovici

»Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in krasnejšo okolico, kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežno beli Grintovec-zares, to je lep kraj. In prostorni grad sam... s širokimi hodniki na vseh štirih notranjih straneh, z visokimi dvoranami, starimi slikami- kako razburja to mlado fantazijo,«  tako je opisal grad Brdo z okolico Fran Levec, literarni zgodovinar in učitelj našega pisatelja Janka Kersnika.

Znameniti grad Brdo se nahaja le nekaj korakov stran od Župnijske cerkve Marije Vnebovzete. Omenja se, da je leta 1522 veličastni renesančni grad zgradila družina Lamberg, saj je še danes na vhodnem portalu Lambergov grb in letnica 1522, od začetka 16. stoletja pa je tako grad Brdo kulturni spomenik državnega pomena. V Valvasorjevem času so grad popravili in predelali, zgradili gospodarska poslopja in uredili vrt z ribnikom. 

Na gradu je grajske otroke poučeval Fran Levec, kot sodnika pa sta tu službovala skladatelja Oskar Dev in Anton Lajovic.  Dev je ustanovil društvo Zarjo, ki se je kasneje preselilo v Šentvid pri Lukovici, kjer deluje še danes. V začetku leta 1903 je nekaj časa tu slikal Ivan Grohar. V začetku 19. stoletja ga je hkrati z obsežnim posestvom priženil sodnik Jožef Kersnik, oče pisatelja Janka.

V njem so bili od leta 1868 okrajno sodišče, davkarija in zapori. Grajski zidovi so sestavljali bogat mozaik zgodovine vse do druge svetovne vojne. Takrat so v njem bivali nemški policisti, leta 1943 pa so partizani grad požgali in od takrat ni bol nikoli več obnovljen v prvotno stanje. Namesto nekoč mogočnega gradu je bil do danes obnovljen jugozahodni stolp, južna in zahodna grajska stena. V neposredni bližini gradu se nahaja tudi grajski park z ribnikom in gabrovim drevoredom ter kostanjevim, ki sta ovrednotena kot spomenika oblikovane narave.