Arheološko najdišče Trojane

V rimskih časih so bile Trojane znane kot Atrans, pomembnost tega kraja kot trgovske in prometne postojanke tistega času pa potrjujejo tudi številne arheološke najdbe. Cesta, ki poteka skozi Črni graben, je imela za Rimljane strateški pomen, saj je bila glavna vez med Italijo in Podonavjem. Kot standardna cesta je bila zgrajena med vladavino cesarja Tiberija v letih od 14 do 37 našega štetja.

V času cesarja Avgusta je bila tukaj meja med Italijo in provinco Norik, med Emono in Celeio, kasneje pa poštna in avtobusna postaja. Rimsko ime naselbine je bilo Statio Atrantina oziroma Atrans. Preko Atransa je potekala rimska cesta Aquileia (Oglej). Arheološko najdišče Atrans vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in grobišče. Zametki poselitve na Trojanah naj bi segali v prazgodovino. Rimskodobna naselbina se je širila južno od zdajšnje ceste, delno pod temelji današnjega naselja in se spuščala po terasah južnega pobočja.

Drobne najdbe izvirajo od sredine 1. do zgodnjega 4. stoletja našega štetja, med drugim so odkrili lončarski obrat s pečema in sušilnico za keramiko. Zahodno od naselbine je bilo grobišče, še posebej zanimivo pa so najdeni ostanki enega ali celo do dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev. Več rimskih kamnitih spomenikov z napisi je vzidanih v hišah na Trojanah, V Zideh in zaselkih Podzid, Šentožbolt in Hrastnik pri Trojanah.

Mitnica se omenja že v srednjem veku, okoli leta 1400. Postojanko Atrans je oklepal obrambni zid. Na ta zid, ki ga je verjetno porušil Atila, spominjajo arheološke najdbe. Prve arheološke najdbe so na Trojanah prihajale na dan že v 16. stoletju. To so bili številni novci in napisni kamni, ki so jih našli v Zideh, Podzidu, Šentožboltu in Šentgotardu, omenja jih tudi Valvasor. Na današnjem območju gostišča Konšek so našli nekaj zidov rimskih hiš, številne freske, fino z Italije uvoženo namizno posodje, oljenke ter številne fragmente steklenih in keramičnih posod, krožnikov, vrčev in amfor ter kovinskih predmetov (ključi, žeblji) in nakita (lasnice, obročki, zapestnice idr.). Posebej so zanimivi skromni ostanki enega ali celo dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev.