Skupaj zmoremo več! – 3. podjetniško srečanje lokalnih podjetnikov v občini Lukovica

3. Podjetniško srečanje postreglo ne le z aktualnimi priložnostmi za lokalne podjetnike, ampak tudi z novostmi o Občinskem prostorskem načrtu

Da je Občina Lukovica zelo naklonjena gospodarskemu razvoju, je potrdilo zdaj že tretje Podjetniško srečanje, ki sta ga v občinskih prostorih v četrtek, 12. oktobra, organizirala občinska uprava in Razvojni center Srca Slovenije. Lokalni podjetniki so zopet podali zanimive predloge za še obetavnejši jutri, županja pa je že uvodoma postregla s pozitivno novico, da se k predlogu Občinskega prostorskega načrta (OPN) pridobivajo končna mnenja nosilcev urejanja prostora.

Kot je v podjetniški razpravi priznala županja mag. Olga Vrankar, je »prav OPN tisti, ki ji najbolj ni dal spati«, saj se Občina Lukovica zanj trudi že več let. »Po prvi obravnavi dopolnjenega osnutka OPN na občinskem svetu, smo lani ob koncu leta izvedli dvomesečno javno razgrnitev, na podlagi katere so bila nato pripravljena in sprejeta stališča do vseh prejetih pripomb in predlogov javnosti. Na podlagi stališč smo pripravili predlog OPN, na katerega trenutno pridobivamo še zadnja mnenja nosilcev urejanja prostora. Ko bo predlog OPN dokončno usklajen z vsemi nosilci urejanja prostora in bomo pridobili še končno mnenje ministrstva, pristojnega za okolje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, bomo usklajen predlog OPN posredovali občinskemu svetu v drugo obravnavo in sprejem,« je delila z zbranimi podjetniki in dodala, da se seveda na Občini trudijo, da bi potrebna pozitivna mnenja pridobili čimprej, tako da bo tudi OPN čimprej zaživel. »Poleg obstoječih površin, namenjenih gospodarskemu razvoju v Lukovici in Krašnji, v  OPN načrtujemo tudi nove manjše poslovne cone v skladu s prostorskimi možnostmi in varovanji na področju kmetijstva, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, poplavne nevarnosti ter obstoječih in načrtovanih državnih prostorskih načrtov.« Nadalje je županja pozorno prisluhnila tudi zbranim podjetnikom, kaj si oni želijo kot podporo s strani občine, v kateri delujejo.

Lokalni podjetniki lani ustvarili 726 milijonov evrov

Županja je dodala, se na občinski upravi zelo zavedajo, da je sicer ravno malo gospodarstvo tisto, ki dolgoročno zagotavlja razvoj in socialno varnost, saj zaposluje domače ljudi in zato je nekaterim občanom prihranjeno dnevno migriranje na oddaljena delovna mesta. Prva dama Razvojnega centra Srca Slovenije Mojca Štepic je ob tem postregla z zanimivimi statističnimi podatki, in sicer da je bilo po podatkih Ajpesa v občini Lukovica lani 607 aktivnih poslovnih subjektov (izvzemši društva, zavode ter vzgojno-izobraževalne in upravne inštitucije pa 517), od tega največ, tj. 71 % s.p.-jev ter 20 % d.o.o.-jev, ostalih 9 % pa so predstavljali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (29) ter trije d.n.o.-ji, pet sobodajalcev ter pet samozaposlenih v kulturi.

»Podjetno nad izzive!«

V osrednjem delu Podjetniškega srečanja je svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Dejan Marinčič predstavil programe, ki jih podjetnikom nudijo v RRA LUR, pri čemer je omenil tudi uspehe nekaterih podjetnikov, ki so šli skozi njihove programe in jih RRA LUR še vedno podpira na njihovi podjetniški poti. Med drugim je tako omenil, da je poslovna ideja Yumento, ki je izšla iz njihovega programa PONI – 'Podjetno nad izzive', zasedla prvo mesto na mednarodnem tekmovanju startup podjetij s podeželja, organska kozmetična linija NANU ustanoviteljice Nuše Marinc (v Rokovnjaču smo jo predstavili februarja lani, ko je še delala v vrtcu na Prevojah, kjer je skrbela za prehransko uravnotežene obroke in zdravo okolje otrok in zaposlenih; op. p.), ki je bila prav tako aktivna udeleženka PONI programa, je tudi letos prejela mednarodno priznanje Beauty Shortlist Award 2023, v masažah masažnega studia Marre masaže, ki so ga prav tako podprli v RRA LUR, pa denimo uživajo člani glasbene skupine Joker Out. V program PONI, ki ponuja 4-mesečno zaposlitev, podjetniška usposabljanja in mentorsko podporo, mreženje ter možnost individualnih izobraževanj oz. usposabljanj, so seveda toplo vabljeni tudi podjetniki iz občine Lukovica.

Kaj imata skupnega digitalni marketing in strast?

Zelo jedrnato pa je učinkovito formulo dobrega digitalnega marketinga v nadaljevanju podala   marketinška strokovnjakinja, mentorica in direktorica agencije Undercover marketing media s skoraj 20-letnimi izkušnjami na področju marketinga, oglaševanja in prodaje Jasna Potisek. Kot je med drugim dejala, mora ponudnik strategijo, akcijski načrt in taktiko povsem prilagoditi sebi in svojemu načinu dela, svojemu trgu, produktom oz. storitvam, kupcem in tudi lastni viziji, kar pa pomeni tudi, da mora (ponudnik) dobro poznati oz. definirati svojega kupca, da lahko načrtuje ciljni marketing oz. oglaševanje, saj široko oglaševanje z nedefinirano ciljno publiko dandanašnji ni učinkovito, še manj ekonomsko smotrno. Pri tem Potiskova podjetnike spodbuja, naj si upajo, saj je vse mogoče, če le se lotijo aktivnosti na ustrezen način in z ustrezno ekipo. »Moramo pa biti tudi strastni, če želimo zažareti,« je smeje poudarila in to podkrepila z mislijo, da ljudje začutijo energijo podjetnika. (V prihodnji številki Rokovnjača sledi tudi intervju z Jasno Potisek!)

Nepovratne spodbude za usmeritev v trajnostno

Nataša Florjančič z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (tudi občanka Lukovice) je v nadaljevanju predstavila priložnosti, ki jih z javnimi razpisi podjetjem ponuja država, Mitja Bratun iz LAS Srce Slovenije pa je spregovoril tudi o tem, kako pripraviti dobro vlogo na razpise LAS-a. Kot je povedala Florjančičeva, načrtuje dano ministrstvo gospodarskim subjektom podporo v višini skoraj 200 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 130 milijonov evrov povratnih sredstev in skoraj 11 milijonov kombiniranih sredstev. Trenutno ima tako agencija SPIRIT Slovenija odprta razpis 'Podpora zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022-2025' ter razpis za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za obdobje od 2023 do 2025, za kar so predvideli okoli 7,8 milijona evrov. Samo ministrstvo pa nudi še priložnost za sofinanciranje projektov promocije rabe lesa in lesnih proizvodov ter gozdno lesnih verig v obliki javnih demo lesenih objektov, za kar so predvideli približno 400 tisoč evrov. Na ministrstvu med drugim pripravljajo še finančne razvojne spodbude slovenskemu rokodelstvu, in sicer v višini 1 milijona evrov letno. Z morebitnimi vprašanji se lahko zainteresirani obrnejo na eusredstva.mgts@gov.si.

Mitja Bratun je nadalje omenil še dva sklada, ki ponujata sredstva v višini skupno 2,5 milijona evrov, in sicer gre za evropski kmetijski sklad – LEADER, ki spodbuja zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest, je usmerjen v dvig kakovosti življenja ter razvoj storitev in infrastrukture na podeželju v krepitev socialne vključenosti, sodelovanje in povezovanja prebivalcev na podeželju, ter evropski sklad za regionalni razvoj, katerega cilj je trajnostni in celostni razvoj vseh vrst območij ter lokalnih spodbud. Javni poziv bo objavljen v letu 2024.

Podjetniška razprava z vsemi generacijami podjetnikov

Po primerih dobre prakse uspešnih lokalnih podjetnikov – predstavili so se Marjan Kveder (Avto Kveder) ter Primož in Mitja Štolfa (Mizarstvo Štolfa) – je sledila živahna podjetniška razprava. To so na letošnjem podjetniškem srečanju popestrili predstavniki mlajših generacij podjetnikov – poleg Blaža Berleca, ki stoji za spletnim profilom Yummy Avanture, kulinaričnim in popotniškim kotičkom, kjer predstavlja raznolikost Slovenije, in Špele Strasser Pistor, ki v okviru svojega podjetja Zeleno jabolko vodi vadbe in organizira tečaje nordijske hoje in smučarskega teka, še Primož Štolfa, kot naslednik družinske dejavnosti, ki jo je že leta 1928 začel njegov praded Josip Štolfa, nadaljeval ded Milan, od tega pa jo je prevzel oče Mitja, ki je še vedno aktiven direktor.  

Če sta podjetnika zrelejših generacij, kot je Marjan Kveder, ki je začel svojo dejavnost že pred četrt stoletja – že takrat ga je gnala kombinacija želje po podjetniški svobodi in ljubezen do domačega okolja – in Mitja Štolfa omenila vztrajnost kot ključno vrlino, pa je Primož Štolfa omenil pomembnost vključevanja mladih v delo, in to po možnosti še v času njihovega šolanja oz. praktikuma. Kot sta povedala oba z očetom, v njihovi delavnici, ki danes šteje pet zaposlenih, zelo hitro vidijo, kdo se ujame z ekipo in uživa v delu, ki ga ponujajo, in kdo malo manj. Njihova vizija je ostati kakovostni in butični, temu pa pritiče tudi to, da se lahko odločajo, katere projekte bodo sprejeli in katerih ne. Tudi Blaž Berlec ima precej dela, a ob skrbi za to, kako bo videti njegov »podjetniški jutri« ne pozabi na nujnost užitka ob delu in na to, da »je prav zares lahko vsak dan avantura«. Ljubezen do svojega dela je izkazala tudi Špela Strasser Pistor, ki kot navdušena športnica deli to navdušenje tudi na druge, njen vsakdan pa je najbolj poln pozimi, ko z ekipo organizira tečaje smučarskega teka na Rogli. Kot je omenila, pa zelo rada povabi svoje tečajnike tudi h Gradiškemu jezeru, kjer tudi sicer vidi velik potencial za nadaljnji razvoj občine.