Prireditev ob občinskem prazniku

S slavnostno prireditvijo obeležili občinski praznik

Občina Lukovica svoj občinski praznik obeležuje v mesecu septembru, ko se spominjamo rojstnega dneva našega največjega rojaka Janka Kersnika, ki je živel, delal in ustvarjal na gradu Brdo pri Lukovici. Letošnja osrednja prireditev ob občinskem prazniku je potekala v petek, 8. septembra 2023, v Sončni dvorani na Brdu, na kateri so bila podeljena tudi občinska priznanja najbolj zaslužnim občankam in občanom ter organizacijam. Tokrat je bil podeljen tudi naziv častnega občana – prejela ga je Stanislava Stopar.

Pred osrednjo občinsko prireditvijo ob občinskem prazniku je županja mag. Olga Vrankar, s podžupanom Vincencem Dragarjem, predsednico Odbora za družbene in društvene dejavnosti Občinskega sveta Občine Lukovica Jernejo Strmšek Turk in pra-pra vnukinjo Janka Kersnika Urško Kersnik na pokopališču ob župnijski cerkvi na Brdu položila venec na grob Janka Kersnika.

Slavnostne prireditve ob prazniku Občine Lukovica, na kateri je potekal pester in zanimiv kulturni program, so se poleg županje Občine Lukovica mag. Olge Vrankar, podžupana Občine Lukovice Vincenca Dragarja, občinskih svetnikov, predstavnikov krajevnih skupnosti ter najvidnejših predstavnikov javnih zavodov in društev, udeležili tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, župan Občine Mengeš Bogo Ropotar, podžupanja Občine Trzin Nuša Repše, podžupanja Občine Komenda Nada Jamšek, poslanca Državnega zbora RS Rado Gladek in Janez Cigler Kralj, evropska poslanka Ljudmila Novak, potomci Janka Kersnika ter številne občanke in občani. Prireditev je povezoval Matjaž Merljak.

V slavnostnem govoru je županja mag. Olga Vrankar predstavila izvedene in načrtovane investicije, dotaknila pa se je tudi letošnjih neurij in katastrofalnih poplav, ki so prizadele velik del Slovenije. Poplave so lukoviški občini prizanesle, so se pa soočili z nekaterimi posledicami med poletnimi neurji. Županja je povedala, da so na pomoč pri sanaciji nekaterim občinam priskočili gasilci iz GZ Lukovica ter tudi številni prostovoljci.

»Praznik občine je za vse občane dan, ko pogledamo na skupno prehojeno pot in si zastavimo nove cilje. Spomnimo se naših pokončnih mož in dogodkov, ki so začrtali zgodovino naše doline Črnega grabna. Letošnje leto je res posebno in kot kaže, se bomo morali vsi skupaj navaditi na novo realnost. Sprejeti in živeti z različnimi omejitvami in zaščitnimi ukrepi, ki nas bodo obvarovali pred vedno bolj hudimi katastrofami,« je med drugim v svojem govoru povedala županja, ki je še povedala, da bo z veseljem in velikim ponosom podelila občinska priznanja, ki sledijo v zahvalo za njihovo srčnost, izjemno delo, promocijo in plemenitost, ki jo širijo s svojim poslanstvom in delom.

V kulturnem programu so sodelovali Godba Lukovica, Boštjan Gorenc – Pižama in pevka Helena Blagne. Ob občinskem prazniku so podelili plakete Občine Lukovica. Gre za najvišja občinska priznanja, saj so podeljena za dosežke občanov in drugih posameznikov, podjetij, zavodov, društev, združevanj, družb in drugih organizacij, ki prispevajo k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem in drugih področjih. Priznanja so podelili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, predsednica Odbora za družbene in društvene dejavnosti Jerneja Strmšek Turk ter višja svetovalka za družbene in društvene dejavnosti na Občini Lukovica Mojca Cerar.

Letos so plakete Občine Lukovica prejeli Milan Dernulovec, za izjemen prispevek pri razvoju gasilstva in civilne zaščite v občini Lukovica, Brane Močnik, za izjemen prispevek pri razvoju in delovanju gasilstva v občini Lukovica, Godba Lukovica, za 25 letno delovanje in izjemen prispevek k razvoju kulture v občini Lukovica, Planinsko društvo Blagovica, za 30 - letnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju športa in rekreacije v občini Lukovica, Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica, za 60 - letnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju kulture v občini Lukovica. Naziv častni občan je prejela Stanislava Stopar, za izjemen prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja ter družbenega življenja in dela v občini Lukovica. Marijana Grošelj pa je postala Naj prostovoljka leta 2022 za izjemen prispevek na področju prostovoljstva v občini Lukovica.

Na občinski prireditvi so se zbirali tudi prostovoljni prispevki za družino Nakrst - Kosmač iz Ljubnega ob Savinji, ki je v poplavah izgubila celotno premoženje.

Predstavitev nagrajencev

Občina Lukovica podeljuje naziv častna občanka Občine Lukovica Stanislavi Stopar za izjemen prispevek k razvoju vzgoje in izobraževanja ter družbenega življenja in dela v Občini Lukovica.

Stanislava Stopar

Stanislava Stopar je oseba in osebnost, ki s srcem in dušo živi in dela za sočloveka. Rojena v Rafolčah, je ostala zvesta svojemu kraju vse svoje življenje.

Osnovno šolo » Nižjo gimnazijo Brdo – Št. Vid je obiskovala na Brdu pri Lukovici. Poleg tople družine so ji strogi, a razumevajoči učitelji, kovali temelje vzgoje in izobraževanja. Na isto šolo se je po opravljeni maturi na Učiteljišču v Ljubljani vrnila kot učiteljica razrednega pouka. Na trdnih temeljih znanja pedagogike, metodike, didaktike, je sprejemala izzive učiteljskega poklica in srkala izkušnje svojih nekdanjih učiteljev – zdaj poklicnih kolegov. Njeno največje zadovoljstvo je bilo poučevanje učencev prvega razreda. To so ob pregledu dela in spremljanja pouka začutili pedagoški svetovalci Zavoda za vzgojo in izobraževanje RS, ki so Stanislavo Stopar zadolžili za vodjo hospitacijskih nastopov za zaposlene iz matične šole kot tudi širše. V prvem razredu je vztrajala celih 21 let, nato pa se je leta 1984 na pobudo nekdanjega predsednika Občine Domžale prijavila na razpis ravnatelja OŠ Janka Kersnika Brdo. Zavedala se je učiteljevega poslanstva: »Učitelj je duša razreda, je tisti, ki prenaša znanje, njegovo rastočo kakovost iz roda v rod in vzgaja«, zato je vso energijo vložila v dodatno izobraževanje učiteljev. Izobraževanje je potekalo vse do leta 1988, vzporedno s Programom življenja in dela osnovne šole. Napredek je bil viden, pouk bolj zanimiv, saj so se v učnih urah prepletale vzgojne vsebine, aktivno raziskovalno delo, povezovanje šole z okoljem, dejavna vloga učencev in staršev, individualne potrebe učencev ter skrb za nadarjene, pa tudi čas za utrjevanje, preverjanje, ocenjevanje. Na njeno pobudo je zaživelo timsko delo, v katero je bila močno vključena tudi psihologinja. Spoznanje, da je vsak člen v verigi procesa vzgoje in izobraževanja enako pomemben, je odstiralo nasmehe na obrazih zaposlenih. V sproščenem vzdušju so se rojevali zelo odmevni projekti, ki so jih vodili učitelji od prvega do osmega razreda, tako na matični šoli kot tudi na obeh podružnicah: Trimestri v osnovni šoli oz. tri ocenjevalna obdobja, Zdrava šola, neocenjevanje vedenja.

Jubilejno Kersnikovo leto, leta 1997 je povezalo šolo z občino in mnogimi zunanjimi sodelavci ter starši. Ob 100. obletnici smrti Janka Kersnika so na šoli odprli stalno razstavo o življenju in delu pisatelja.

V času njenega ravnateljevanja so se na šoli dogajale velike spremembe, od gradnje prizidka do vedno boljših uspehov, ki so jih dosegali tako šola kot tudi posamezniki.

Poleg dela učiteljice in ravnateljice je bila Stanislava Stopar tudi družbeno politično aktivna.

Tako je bila članica Skupščine Zdravstvenega zavarovanja Republike Slovenije, članica Odbora za vzgojo in izobraževanje, en mandat podpredsednica Zbora izobraževalne skupnosti Domžale. Po nastanku samostojne Občine Lukovica je bila kar štiri mandate članica občinskega sveta in članica v več odborih. Sodelovala je v uredniškem odboru pri izdaji drugega Zbornika Občine Lukovica. Bila je tudi poslanka Državnega zbora Republike Slovenije. Mirovala ni niti med osamosvojitveno vojno v Sloveniji, kar dokazuje Priznanje generala Janeza Slaparja, ki sta ga prejeli le dve šoli v občini Domžale – ena od teh je bila OŠ Janka Kersnika Brdo. Od leta 2005 do leta 2017 je bila Stanislava Stopar predsednica Društva upokojencev Lukovica, ki je svojim članom z novimi vsebinami bogatila življenje v tretjem življenjskem obdobju. V društvu je še vedno podpredsednica in vodja delavnic ročnih del. Prav tako je od leta 2005 dalje članica Društva prijateljev mladine Lukovica. Stanislava Stopar se je vpisala v zgodovino tudi s svojimi govori; da bilo jih je več kot petdeset: na pogrebih, proslavah, prireditvah ter na mnogih družabnih srečanjih.

Stanislava Stopar je bila učiteljica, ravnateljica, ki je živela in verjela za vse lepo in plemenito, kar naj ima napredna človeška družba. Še danes s člani Društva upokojencev Lukovica uresničuje sanje za lepši jutri tretjega življenjskega obdobja.

Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Milanu Dernulovcu za izjemen prispevek pri razvoju in delovanju gasilstva in civilne zaščite v Občini Lukovica

 Milan Dernulovec

Milan Dernulovec se je v Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje vpisal 1. januarja 1979. Kot mladinec in nato pripravnik je aktivno sodeloval na tekmovanjih v gasilsko športnih disciplinah, kasneje pa je bil dolgoletni mentor moških in ženskih ekip. Operativni gasilec je postal jeseni 1996 in nato leta 2016 dosegel aktualni čin gasilski častnik druge stopnje. Od leta 2003 do leta 2007 je bil poveljnik društva. Nato je prevzel poveljevanje društvu, ki ga je zaključil leta 2018. Kljub umiku s funkcije, je naslednji mandat deloval kot podpoveljnik, kasneje pa kot namestnik poveljnika PGD Prevoje. Kot poveljnik društva je sodeloval s poveljstvom Gasilske zveze Lukovica.

Milan Dernulovec se je vseskozi izobraževal in dopolnjeval svoja znanja. Opravil je osem specialističnih usposabljanj in usposabljanje za testiranje sodnikov.

Leta 2019 je prevzel vodenje štaba civilne zaščite Občine Lukovica. Že takoj v začetku se je kot poveljnik s štabom soočil z večjo teoretično vajo potresa na širšem območju osrednje Slovenije. V času epidemije COVID-a 19 je vodil aktivnosti, ki so pripomogle k zmanjšanju posledic bolezni. Skupaj s štabom je ustanovil ekipo za dezinfekcijo javnih površin in prostorov. Je začetnik izvajanja načrta opremljanja gasilskih domov v Občini Lukovica s prenosnimi agregati. Prav tako je bil pobudnik izdelave načrtov zaščite in reševanja za primere nesreč, ki lahko doletijo Občino Lukovica.

Milan Dernulovec je s svojim delom na področju zaščite in reševanja pustil velik pečat.

Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Branetu Močniku za izjemen prispevek pri razvoju in delovanju gasilstva v Občini Lukovica

Brane Močnik

Brane Močnik je eden izmed najvidnejših članov Prostovoljnega gasilskega društva Krašnja in gasilskega udejstvovanja v Občini Lukovica. Aktivno sodeluje tudi v ostalih sferah družbenega življenja.

V gasilske vrste se je vključil leta 1958 kot član PGD Blagovica in se nato leta 1970 pridružil PGD Krašnja. Leta 1983 je prevzel funkcijo predsednika društva, ki jo je uspešno opravljal 10 let. V tem času je intenzivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi izgradnje novih garaž in dvorane. V nadaljevanju je do leta 1996 opravljal funkcijo podpredsednika društva, nato pa do 2018 znova funkcijo predsednika. Prav tako je en mandat opravljal funkcijo podpredsednika Gasilske zveze Lukovica. S svojim preudarnim in daljnovidnim vodenjem ter izjemno predanostjo je društvo vodil več kot uspešno, saj se je v tem obdobju društvo lotilo nakupa vozil, dograditve novega gasilskega doma z garažami ter povečanja dvorane za prireditve. Brane Močnik je zagotavljal podporo udejstvovanju gasilske mladine, članic ter veteranov. Prav na slednjem področju je kot dolgoletni predsednik Komisije za veterane postal ključni in vezni člen uspešnega sodelovanja veteranov na tekmovanjih in ostalih dogodkih.

V svojem dolgoletnem delovanju na področju gasilstva je prejel številna priznanja in odlikovanja, med drugim Gasilsko odlikovanje I. stopnje, priznanje Gasilske zveze II. stopnje ter odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge.

Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja mu je podelilo naziv častni predsednik društva.

Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Planinskemu društvu Blagovica za 30. obletnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju športa in rekreacije v Občini Lukovica.

Planinsko društvo Blagovica

Na pobudo ljubiteljev gora in planinskih zanesenjakov iz Blagovice in okolice je bilo pred 30 leti ustanovljeno Planinsko društvo Blagovica. Prvi in dolgoletni predsednik društva je bil Viktor Us, vodstvene vajeti sta v nadaljevanju prevzela tudi Peter Urankar in Bojan Pustotnik, aktualni predsednik.

V svoji dolgoletni zgodovini delovanja je društvo s vsakoletnim bogatim programom pohodov, kolesarskih izletov in drugih aktivnosti skrbelo za aktivno preživljanje prostega časa občanov Občine Lukovica ter jih spodbujalo k zdravemu življenjskemu slogu. Društvo skrbi tudi za izobraževalno noto. Tako so se v 30 letnem obdobju strokovno izobrazili markacisti, planinski vodniki, kolesarski vodniki in varuhi narave.

Društvo aktivno deluje tudi na področju dela z mladimi ter preko pohodov, taborov, delavnic in drugih aktivnosti skrbi za zdrav razvoj tako gibalnih kot tudi psiho-socialnih veščin otrok in mladostnikov v Občini Lukovica.

Planinsko društvo Blagovica je v letu 1998 odprlo Rokovnjaško planinsko pot, ki v večjem delu poteka po mejah Občine Lukovica. Pot je redno vzdrževana, za kar je zaslužen markacijski odsek društva. Pot ponuja različne atrakcije kot sta razgledni stolp na Rebri in bivak na Špilku, kar privablja tako domače kot tudi tuje turiste ter s tem prispeva k prepoznavnosti Občine Lukovica v Sloveniji ter tudi v tujini. Razgledni stolp na Rebri je postavilo planinsko društvo Blagovica ob svoji deseti obletnici. V letu 2022 pa je na istem mestu s pomočjo Občine Lukovica postavilo nov razgledni stolp.

Planinsko društvo Blagovica uspešno sodeluje tudi z vsemi ostalimi društvi in organizacijami tako znotraj Krajevne skupnosti Blagovica kot tudi širše v občini Lukovica in izven njenih meja. S tem prispeva k razvoju sinergij, povezovanja in medsebojnega sodelovanja nevladnih organizacij v občini.

Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Godbi Lukovica za 25. obletnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju kulture v Občini Lukovica.

Godba Lukovica

Godba Lukovica je bila ustanovljena aprila 1998. Iz praktično ničesar so takrat glasbeni zanesenjaki z veliko vztrajnostjo in delavnostjo na noge postavili godbo. Hitro je zaživela v vsej svoji polnosti. Po zaslugi velike volje in zagnanosti ter ob veliki podpori prvega župana Anastazija Živka Burje, se je v 25-ih letih razvila v 40 članski pihalni orkester.

Godba nastopa na praktično vseh prireditvah v domači občini. Prireja tradicionalne nastope ob prvem maju in samostojne novoletne koncerte. Godbeniki igrajo tudi izven domače občine in v tujini. Sodelujejo s pobratenima godbama St. Lambrecht v Avstriji in Pirovac na Hrvaškem. Zadnja leta precej pozornosti posvečajo korakanju s figurativnimi elementi. Vrhunec njihovega delovanja je bil pred štirimi leti, ko so na tekmovanju slovenskih godb in mažoretnih skupin v korakanju v Radečah prvič osvojili zlato plaketo s posebno pohvalo, prav tako pa so enako plaketo prejeli lani v Brežicah.

Razvoj godbe je šel od začetka leta 1998 strmo navzgor. Ne samo na glasbenem, ampak tudi na ostalih področjih. Tako so si leta 2010 sami s pomočjo lokalnih obrtnikov po dveh letih trdega dela uredili lastne vadbene prostore, kjer so dobili odlične pogoje za vadbo.

Ob ustanovitvi je dirigentsko palico vrtel kapelnik Jure Močilnikar, ki je v nekaj letih v svoji interni glasbeni šoli priučil veliko talentov, ki prej niso imeli glasbene izobrazbe. To je bila velika popotnica nadaljnjemu razvoju, ki so ga nadaljevali kapelnik Luka Einfalt, Jaka Einfalt, Peter Šala, Gregor Dermol in sedanji umetniški vodja Daniel Leskovic. Da je godba tako uspešna, se moramo zahvaliti tudi prvemu predsedniku Kamilu Domitroviću in njegovemu nasledniku Bojanu Andrejki, ki sta orala ledino. Seveda so nepogrešljivi tudi naslednji predsedniki: Nejc Andrejka, Uroš Klopčič in sedanji predsednik Aleksander Oražem.

Godba Lukovica je tudi pomembno stičišče medgeneracijskega sodelovanja, saj je njihov najstarejši član star 80 let, najmlajši pa 12.

Godba Lukovica je v vseh teh letih postala eno najbolj prepoznavnih društev v občini Lukovica. Srebrni jubilej jim daje krila za nadaljevanje uspešne glasbene poti.

Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Moškemu pevskemu zboru Janko Kersnik Lukovica za 60. obletnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju kulture v Občini Lukovica.

Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica

Biserni jubilej Moškega pevskega zbora Janko Kersnik nosi pomembno sporočilo: slovenska pesem je nenadomestljiva in neusahljiva. Neprekinjeno delovanje od leta 1962 daje zboru pečat nosilca kulturnega poslanstva v Občini Lukovica. To zmore samo visoka kulturna predanost vseh pevcev, zvestoba in pokončnost, grčavost in upornost, vse združeno z mehkobo in srčnostjo ljudi Črnega grabna.

Kronika zbora Janka Kersnika je zgodovina in duh šestih desetletij. Vse do danes, ko ohranja slovensko pesem za 3. tisočletje, ko plete  mednarodne vezi prijateljstva, ko posega v izvirne zasedbe, predvsem pa z različnimi priredbami ohranja slovensko ljudsko pesem. Kot je bilo povedano na praznovanju njihovega jubileja, se je v zboru zamenjalo že več generacij pevcev in zborovodij: prvih pevskih korakov jih je učil prof. Peregrin Capuder, krajši čas Jože Smrekar, zadnjih 24 let pa ga vodi prof. Igor Velepič, ki zboru daje svojstveni zven, velikokrat obogaten tudi z dvema solistkama. Zboru je dal velik pečat tudi pokojni skladatelj Janez Močnik, ki se je enkratno ujel z njihovimi pevskimi glasovi.

Zgodovina pevskega poslanstva zbora je izredno bogata na domači lokalni, regijski in državni ravni, velikokrat pa pesem ponesejo tudi v tujino. Tako so ob svoji 50-letnici izvedli vrsto koncertov v vseh Plečnikovih cerkvah, v zadnjih letih so zveneli v vseh sedmih slovenskih bazilikah: Sveti gori, Brestanici, Stični, Petrovčah, Mariboru, Ptujski gori, Brezjah; zraven pa še v baziliki major Santa Maria Maggiore. Njihovim gostovanjem so lahko prisluhnili v Kruševcu, Zaječarju, Negotinu, Sofiji, Skopju, Beogradu, na Dunaju, v Pragi, Linzu, Salzburgu, Lucernu, Milanu, Padovi, Rimu, Berlinu in v Liverpoolu.

To so občudovanja vredni projekti, ki zahtevajo izjemne organizacijske sposobnosti, ki že presegajo ljubiteljsko delovanje. Izražajo pa vznesenost, voljo in pogum in iz Kersnikovih pevcev iz rokovnjaške doline ustvarjajo legendo. V zboru je do zdaj prepevalo 77 pevcev; ustanovitelj pokojni Franc Capuder je tudi častni član Občine Lukovica. Capudrova družina je bila vsa leta tudi gonilna sila zbora; zdaj poje že druga generacija, včasih priskoči 3. generacija.

Pevski zbor nikoli ne odreče nastopa na domačih kulturnih prireditvah in občinskih dogodkih. Z veseljem in ponosom predstavljajo našo občino, s pesmijo in dobro voljo širijo zgodbe o naših krajih in ljudeh. Ponosni smo nanje.

V Sloveniji ni veliko pevskih zborov s takšno tradicijo neprekinjenega delovanja. MoPZ Janko Kersnik je v Občini Lukovica zastavonoša ohranjanja najlepše slovenske pesmi in je dokaz, da bo pesem v naši Dolini živela naprej. Kljub menjavanju generacij in včasih tudi kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečujejo vsa ljubiteljska kulturna društva, so naši pevci garant slovenske zborovske tradicije. Celotno 60-letno delovanje zbora predstavlja veliko dodano vrednost za razvoj in ugled Občine Lukovica na kulturnem področju. Izjemna prepoznavnost njihove rokovnjaške himne in drugih cehovskih pesmi na stežaj odpira vrata kulturnih hramov.

Marijana Grošelj – naj prostovoljka leta 2022

Marijana Grošelj je prostovoljka, ki zna nesebično priskočiti na pomoč tako starejšim, kot tudi mlajšim. Aktivna je na različnih področjih, predvsem kot predsednica Društva upokojencev Lukovica, kjer je idejni vodja vsebinsko bogatih prostovoljnih dejavnosti.

Kot prostovoljka je Marijana Grošelj že mnogo let vpeta v življenje in delo vaške skupnosti v Rafolčah. Delo in ideje širi tudi v celotni lokalni skupnosti. Je pobudnica in udeleženka akcij za lepši jutri starejših in mladih.

Pri projektu »Srečanje s člani DU iz sosednjih občin« je organizatorka in vodja, njenemu vodenju pa sledi prizadeven tim prostovoljcev.

Njena pobuda in izvedba je tudi projekt Medgeneracijsko druženje v času poletnih počitnic, aktivno pa sodeluje pri projektih Točka za starejše in Obiski članov Društva upokojencev, kateremu je dodala še obiske jubilantom in z drobno pozornostjo ter toplo besedo vzbudi pri starejših spoznanje, da niso sami.

Marijana Grošelj s svojim prostovoljnim delom in podarjenim časom drugim ljudem, pripomore k obarvanosti družbenega življenja starejših občanov in z vsemi organiziranimi prireditvami bogati njihovo življenje. S pozitivnim pogledom na lepši jutrišnji dan, srčnostjo, pobudami in vztrajnostjo se vključuje v prostovoljne projekte za dobro ljudi, zato je zgled številnim novim prostovoljcem.

Avtorja: Miro Pivar, Občinska uprava

Foto: Miro Pivar, Rok Majhenič