22. april - Svetovni dan zemlje, z njim pa skrb za čebele in druge opraševalce

Vsako leto 22. aprila obeležujemo »Dan Zemlje«. To je dan namenjen zavedanju o pomenu varovanja okolja in zdravega načina življenja. Z obojim pa je zagotovo povezano tudi ohranjanje čebel in ostalih opraševalcev. Le ti namreč medtem, ko letajo iz cveta na cvet in nabirajo nektar ter cvetni prah, opravljajo pomembno vlogo opraševanja rastlin, katerega  posledica je razmnoževanje rastlin, ohranjanje biodiverzitete in pridelava hrane. Kakšen je pomen čebel in opraševalcev le na področju pridelave hrane, pove stavek, ki ga pogosto radi rečemo: »od opraševalcev je odvisna vsaka tretja žlica hrane na naših krožnikih ter večina pridelka sadja«. Od opraševalcev in njihovega obstoja je torej odvisno veliko, zato je edino pošteno, da jim uslugo vrnemo in tudi mi poskrbimo, da bodo imeli na voljo dovolj hrane v obliki cvetočih medovitih rastlin.

Poleg ostalih težav čebele in opraševalce pestijo tudi naravni dejavniki iz okolja, kot je spremenljivo vreme. Čebele in opraševalci so pri svojem razvoju močno odvisni od vremena in s tem povezanimi neposrednimi kot tudi posrednimi posledicami. Tako je tudi letošnje muhasto aprilsko vreme, pozeba, nizke temperature in sneg, pustilo hude negativne posledice v čebelarski panogi. Mraz je zaustavil njihov razvoj, pozeba pa prizadela številne medovite rastline, katere jim v času cvetenja predstavljajo bogat vir hrane. Da jim izgubo tega vira vsaj delno omilimo, jim lahko pri zagotavljanju le teh, na svojih vrtovih, zelenicah, dvoriščih in drugih površinah, pomagamo.

Kot že rečeno, opraševalci hrano dobijo na cvetočih rastlinah, med drugim tudi takšnih, ki rastejo na (vrstno pestrih) travnikih in zelenicah ter drugih podobnih površinah. Za opraševalce bomo naredili veliko, če zelenice in travnike (ali njihove dele) pustimo nepokošene, dokler medovite rastline na njih ne odcvetijo. Pisani cvetovi bodo privabljali opraševalce in bodo tudi na videz bolj zanimivi kot redno košena trava, za katero bi lahko rekli, da gre za zeleno puščavo, brez življenja. Pozna košnja zelenic in travnikov ne bo imela pozitivnega vpliva le na opraševalce, ampak tudi na večjo raznolikost rastlin. Le te bodo imele čas odcveteti in ustvariti seme, posledično pa bodo takšne površine v nekaj letih iz enobarvne trate postale pisan travnik raznovrstnih cvetočih rastlin.

»Pogrnjeno mizo za opraševalce« in pravo pašo za naše oči lahko pripravimo tudi s setvijo in sajenjem različnih medovitih rastlin v naše vrtove in okolico doma. Izbiramo lahko med naborom številnih rastlin, začimb, zelišč, okrasnih rastlin, grmov in dreves. V kolikor izbiramo med trajnicami, so nam na voljo meta, bazilika, baldrijan, drobnjak, dobra misel, vrtni šetraj, astre, hermelika, ameriški slamnik, rudbekija, plahtica ter številne druge. Pri izbiri polgrmov in grmov lahko izbiramo med sivko, žajbljem, rožmarinom, vrtno materino dušico oz. timijanom, spomladansko reso in drugimi rastlinami nižje rasti. V kolikor pa se odločamo za grme nekoliko večje rasti, pa sadimo lesko, vrbo ivo ter maline in robide. Izbiramo lahko tudi med različnimi vrstami in sortami sadnega drevja. V kolikor se odločimo za sejanje enoletnih medovitih rastlin (katere lahko odvisno od njihove velikosti in pogojev rasti sejemo v korita, vrtove ali na večje njivske površine), pa so nam na voljo različne mešanice medovitih okrasnih cvetlic, rastline kot je gorčica, koriander ter predvsem različne vrste sončnic in buč.  Poleg teh pa še različne vrste detelj, ajda, facelija in lucerna, katere kmetovalci običajno sejejo po žetvi jarih žit ter jih v jeseni s pridom izkoristijo za zeleni podor s katerim izboljšajo kvaliteto prsti. To pa je mogoče storiti tudi v vrtovih.

Naj nas na svetovni dan zemlje misel zanese tudi do njenih drobnih prebivalcev, čebel in drugih opraševalcev, kateri skrbijo za hrano na naših krožnikih ter za ohranjanje raznolikosti v okolju. Pomagajmo jim tako, da jim na svojih površinah ponudimo medovite rastline.

Simon Golob

svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja