NASILJE V DRUŽINI
Nasilje v družini, v veliki večini nad ženskami, je splošni problem naše družbe. Vse premalo se zavedamo, da je vsako nasilje kršitev temeljnih človekovih pravic: pravice do življenja, do človekovega dostojanstva, do zaščite pred fizičnimi in psihičnimi poškodbami. Zato smo za preprečevanje nasilja odgovorni prav vsi; še posebno pomembno je, da žrtve nasilja ne molčijo, ampak se povzročitelju nasilju postavijo po robu.
Temeljni namen Zakona o preprečevanju nasilja v družini je preprečevanje nasilja v družini, zaščita žrtev ter nudenje pomoč žrtvam tovrstnega nasilja. Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje nasilje v družini, hkrati pa določa postopke obravnave nasilja, naloge različnih organov in organizacij ter ukrepe in storitve za zaščito žrtev. Organi in organizacije smo dolžne primere nasilja obravnavati prednostno in storiti vse za zaščito žrtve. Ukrepi so odvisni od stopnje ogroženosti žrtve.
Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod opažamo, več obravnav na področju nasilja v družini. Ob tem zaznavamo, da je nasilje v družini še vedno prikrito, zato je pomembno, da tako institucije, kot vsak posameznik nameni pozornost temu pojavu.
Centri za socialno delo zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja.
V prvem valu epidemije ni bilo večjega porasta prijav nasilja, kar pa ne pomeni, da je bilo nasilja manj, temveč je bil lahko razlog tudi v tem, da žrtev zaradi stalne prisotnosti nasilneža, pomoči sama ni mogla poklicati. Nasilje v družini pomeni dlje trajajoče nasilje, ki se stopnjuje, zato ga je potrebno zaustaviti.
Število prijav nasilja od jeseni dalje, pa kaže na porast nasilja v družini.
Žrtve nasilja se na center za socialno delo obračajo, ko se zaradi nasilja znajdejo v stiski in želijo pridobit informacije, kam se še lahko obrnejo po pomoč, kako se lahko zaščitijo, komu lahko nasilje prijavijo in podobno. Ob tem jim pomagamo na način, da jih najprej dobro informiramo, naredimo varnostni načrt, načrt pomoči, nudimo podporo in pomoč pri nadaljnjih korakih. Žrtev nasilja seznanimo z možnostmi, katere oblike pomoči lahko prejme za svojo zaščito.
Žrtve napotujemo v različne programe pomoči. Znotraj centra se jim nudi strokovna pomoč v okviru socialnovarstvenih storitev in javnih pooblastil, zunaj CSD pa v veliki meri pomoč in tudi varno zatočišče nudijo nevladne organizacije (SOS, DNK…). Predstavimo jim tudi možnost umika v varno okolje (krizni center, varna hiša, materinski domovi…). Ena od oblik pomoči žrtvi je tudi izrek prepovedi približevanja, katero izreče najprej policija in se lahko na predlog žrtve tudi podaljša. V takšnem primeru takojšnji umik v varno okolje ni nujen, temveč lahko ostane žrtev doma.
Center je v zadnjem obdobju pomagal kar nekaj ženskam z otroki pri namestitvi v varno okolje, ni pa to, zelo pogost pojav. Žrtve si največkrat poiščejo namestitev v svoji socialni mreži.
Nasilje v družini se največkrat dogaja za štirimi stenami in vedno bo obstajal odstotek žrtev, ki pomoči ne bodo poiskale. Posledično jim pomoči CSD ne more nuditi, ker za nasilje ne vemo. Ob tem je potrebno poudariti, kako je pomembna družbena ničelna toleranca do nasilja in kako pomembno za žrtev je, da pride do pomoči.
Prijave na CSD s strani drugih oseb, katere opazujejo nasilje od daleč, so izjema. V večini primerov žrtve same prijavijo nasilje, bodisi na CSD bodisi na PP. Nasilje je lahko tudi zelo prikrito, skrito zunanjemu svetu in ga je v takšnih primerih težko prepoznati oziroma odkriti, dokler žrtev ne spregovori sama. Žrtev nemalokrat o nasilju ne spregovori, saj jo je lahko sram, nima moči, nima podporne mreže v okolju, ima občutek krivde, se povzročitelja zelo boji….
Vsako nasilje je nedopustno in nasilje v družini je kaznivo dejanje, zato je pomembna prijava nasilja v družini, pomembno je, da žrtev prepozna nasilno vedenje (da ne minimalizira, ga ne opravičuje), zato se žrtvam razloži tudi krog nasilja, jih usmerjamo v svetovanja, ki jim pomagajo pri opolnomočenju ….Žrtev ima pravico tudi do spremljevalke /spremljevalca, ki jo spremlja v postopkih, ji pomaga pri zaščiti njene integritete, pri iskanju rešitev in ji nudi psihično oporo.
SPOROČILO ŽRTVI NASILJA
Ne krivite sebe! Imate pravico živeti brez nasilja in strahu. Ne pozabite: niste sami! Raziskave kažejo, da ena od štirih žensk živi v zlorabljajočem odnosu. To se dogaja ženskam vseh starosti, vseh družbenih slojev, vseh ver, vseh izobrazbenih stopenj, z otroki ali brez njih.
Niste vi krivi! Niste odgovorni za nasilje. Nasilnež ima možnost, da izbere druge načine obnašanja, na primer, da odide, dokler je še miren.
Nasilnega obnašanja ne morete spremeniti! Verjetno ste že opazili, da to, kar počnete, da bi pomirili povzročitelja nasilja, ne pomaga - še naprej je nasilen. Edini način, da se nasilnež spremeni, je, da spozna, da ima problem, in da si poišče pomoč.
Zanemarjanje nasilja je nevarno! Nasilje se redko zgodi le enkrat. Pogosto postaja hujše in resnejše, dlje ko traja. Nasilneži kljub svoji dominirajočem obnašanju ob grožnji, da jih bo ženska zapustila, obljubljajo, da ne bodo več nasilni, da bodo prenehali ipd. Ženskam se včasih smilijo in privolijo, da bodo ostale. Žal, kajti izkušnje kažejo, da so izboljšave v obnašanju nasilneža kratkega roka; nasilje se ponovi.
Prebijte tišino - ne ostanite izolirani! Nimate se česa sramovati. Ne delajte iz nasilja skrivnosti. Poiščite pomoč osebe, ki ji zaupate, ali se obrnite na organizacije in društva za pomoč žrtvam nasilja. Ne trpite v samoti, kajti na voljo vam je zunanja pomoč!
Obstaja tudi življenje po nasilnem odnosu! Čeprav se zdi nov začetek zelo težak, prinaša številne prednosti. Veliko žensk ugotovi, da je življenje brez nasilneža veliko lepše, saj spoznajo, da stvari, ki jim jih je govoril nasilnež (da je neumna, grda, nesposobna ...), niso resnične.
KONTAKTI ZA POMOČ ŽRTVAM 113 – POLICIJA112 – Nujna medicinska pomoč01 724 63 70 – Center za socialno delo OSV, enota Domžale (gpcsd.domza@gov.si)
080 11 55 – SOS telefon za žrtve nasilja (24 ur na dan). Področje dela: svetovanje za žrtve nasilja v medosebnih odnosih (nasilje v družini, spolno nasilje, spolne zlorabe), spletno svetovanje, svetovanje po e-pošti
01/ 434 48 22 – Društvo za nenasilno komunikacijo Ljubljana
01/431 33 41 – Združenje proti spolnemu zlorabljanju
031 233 211 – Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo Ženska svetovalnica Ljubljana)
031 776 102, 02/ 250 66 30 – Krizni center za odrasle žrtve nasilja Maribor
040 303 669 – Krizni center za žrtve nasilja (CSD Piran)
040 508 785 – Študijsko raziskovalni center za družino (ŠRCD). Področje dela: družinska psihoterapija in svetovanje):
- Izpostava Radomlje: 040 820 899
Vir: Center za socialno delo OSV
, enota Domžale
Strokovni delavki: Renata Baras, Nataša Keršič