Ob svetovnem dnevu Zemlje
Ob svetovnem dnevu Zemlje
23. 4. 2020
Katka B.
169
Vsako leto 22. aprila praznujemo Svetovni dan Zemlje. Prvotno Mednarodni dan matere Zemlje je z resolucijo Organizacije združenih narodov v letu 2009 dobil krajši naziv in stalno mesto v koledarju.
Moto letošnjega dneva Zemlje se glasi: »Obrazi podnebnih sprememb«. V svojem bistvu izraža, da so podnebne spremembe prešle iz zelo oddaljenega pojava, ki ga ni mogoče niti zaznavati, v zelo konkretne manifestacije, ki jih na svoji koži občuti vedno več živih bitij. Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na našem celotnem planetu.
V zadnjih desetletjih opazujemo spremembe, ki so posledica človeških dejavnosti, zlasti izgorevanja fosilnih goriv, zaradi česar se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju. Priča smo sušam na eni strani zemeljske oble in poplavam na drugi strani planeta, širjenjem puščavskih območij v Afriki in dvigu gladine morja v obalnih predelih sveta.
Tudi slovenski čebelarji se bomo morali v prihodnosti spopasti s spremenjenimi podnebnimi razmerami, saj pričakujemo precej povišane temperature zraka in tal, spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Kako bodo te podnebne spremembe vplivale na čebele. je težko natančno predvideti, lahko pa smo prepričani, da na njih ne bodo vplivale blagodejno. Vremenski ekstremi bodo vplivali predvsem na življenjski cikel naše kranjske sivke. Zaradi zgodnejših pomladi in poznejših zim, bodo čebele dejavne dalj časa, kar bo problematično za našo kranjsko sivko, ki potrebuje zimski odmor. Višje temperature in suše bodo zagotovo stresne tudi za medonosne rastline, ki bodo zato manj medile in bodo čebelam vse manj zanesljiva paša. Ob toplejšem podnebju se bo zmanjšala tudi rastlinska pestrost. Čebele bodo izgubile določene paše, ostale bodo brez nektarja, cvetnega prahu in tudi vode. V kolikor se bodo takšni vremenski ekstremi nadaljevali, najhujša posledica podnebnih sprememb ne bodo tajfuni, suše in poplave, temveč bo na dolgi rok to izumiranje čebel.
Da bi to preprečili, bo potrebno v prihodnje veliko več pozornosti nameniti ukrepom, ki bodo negativne vplive podnebnih sprememb čimbolj omilili. Ukrepe v čebelarstvu bo potrebno bolj prilagoditi vsakokratnim vremenskim razmeram. Krmljenje, zdravljenje in prezimovanje bodo učinkoviti le, če bodo usklajeni z razvojem čebeljih družin, ki pa se bo lahko od leta do leta razlikoval.
Vsi smo del narave, živimo z njo in si z njo delimo ta krasni planet. Eno Zemljo imamo in to moramo spoštovati. Če Zemlji kaj vzamemo, ji moramo nekaj vrniti. To čebelarji z organizirano vzrejo čebel počnemo že več sto let. S svojimi čebelami živimo v harmoniji z naravo in to je naše največje darilo Zemlji. Tudi vsi ostali se ob svetovnem dnevu Zemlje ustavite in razmislite, kam gremo, kaj počnemo in kot je že pred leti napisal angleški pesnik John Donne: »Nikdar ne hodi spraševat komu zvoni, zvoni tebi «.
Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije
Moto letošnjega dneva Zemlje se glasi: »Obrazi podnebnih sprememb«. V svojem bistvu izraža, da so podnebne spremembe prešle iz zelo oddaljenega pojava, ki ga ni mogoče niti zaznavati, v zelo konkretne manifestacije, ki jih na svoji koži občuti vedno več živih bitij. Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na našem celotnem planetu.
V zadnjih desetletjih opazujemo spremembe, ki so posledica človeških dejavnosti, zlasti izgorevanja fosilnih goriv, zaradi česar se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju. Priča smo sušam na eni strani zemeljske oble in poplavam na drugi strani planeta, širjenjem puščavskih območij v Afriki in dvigu gladine morja v obalnih predelih sveta.
Tudi slovenski čebelarji se bomo morali v prihodnosti spopasti s spremenjenimi podnebnimi razmerami, saj pričakujemo precej povišane temperature zraka in tal, spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Kako bodo te podnebne spremembe vplivale na čebele. je težko natančno predvideti, lahko pa smo prepričani, da na njih ne bodo vplivale blagodejno. Vremenski ekstremi bodo vplivali predvsem na življenjski cikel naše kranjske sivke. Zaradi zgodnejših pomladi in poznejših zim, bodo čebele dejavne dalj časa, kar bo problematično za našo kranjsko sivko, ki potrebuje zimski odmor. Višje temperature in suše bodo zagotovo stresne tudi za medonosne rastline, ki bodo zato manj medile in bodo čebelam vse manj zanesljiva paša. Ob toplejšem podnebju se bo zmanjšala tudi rastlinska pestrost. Čebele bodo izgubile določene paše, ostale bodo brez nektarja, cvetnega prahu in tudi vode. V kolikor se bodo takšni vremenski ekstremi nadaljevali, najhujša posledica podnebnih sprememb ne bodo tajfuni, suše in poplave, temveč bo na dolgi rok to izumiranje čebel.
Da bi to preprečili, bo potrebno v prihodnje veliko več pozornosti nameniti ukrepom, ki bodo negativne vplive podnebnih sprememb čimbolj omilili. Ukrepe v čebelarstvu bo potrebno bolj prilagoditi vsakokratnim vremenskim razmeram. Krmljenje, zdravljenje in prezimovanje bodo učinkoviti le, če bodo usklajeni z razvojem čebeljih družin, ki pa se bo lahko od leta do leta razlikoval.
Vsi smo del narave, živimo z njo in si z njo delimo ta krasni planet. Eno Zemljo imamo in to moramo spoštovati. Če Zemlji kaj vzamemo, ji moramo nekaj vrniti. To čebelarji z organizirano vzrejo čebel počnemo že več sto let. S svojimi čebelami živimo v harmoniji z naravo in to je naše največje darilo Zemlji. Tudi vsi ostali se ob svetovnem dnevu Zemlje ustavite in razmislite, kam gremo, kaj počnemo in kot je že pred leti napisal angleški pesnik John Donne: »Nikdar ne hodi spraševat komu zvoni, zvoni tebi «.
Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije
Dokumenti, priloge
Klikni tukaj za prikaz prilog
