Tja moramo, to je prava pot
Tja moramo, to je prava pot
6. 10. 2019
Izbrisan U.
186
Na Slomškovo nedeljo so se v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji zbrali starejši in bolni, da bi bili pri sveti maši v domači cerkvi, ki je zaradi različnih zadržkov ne morejo obiskovati tako pogosto kot nekdaj. Pred oltar sta tako stopila domači župnik Anton Potokar in bolniški župnik ter Lurški kaplan Miro Šlibar.
Slednji je v uvodu spregovoril vsem zbranim v cerkvi, ko mu je v spomin prišla domača fara, do katere ga loči zelo malo in se nato v nagovoru dotaknil svetega Janeza Zlatoustega, svetega Tomaža farnega zavetnika in o tem, kako je Bog usmiljen. O tem smo sicer poslušali prejšnjo nedeljo in danes nas Božja beseda spominja, da moramo biti tudi mi usmiljeni. Usmiljeni do teh, ki so starejši, ki so bolni, ki potrebujejo našo pomoč, ki so nadležni, sitni in ne vem še kaj. Nato je spregovoril o tem, kako naj kristjan živi v ljubezni do Boga in bližnjega. Ena izmed najboljših misli, ob katerih se velja zamisliti, je bila vzeta iz poslanice papeža Frančiška Kristus živi in nam razlaga, kako nagovarja papež stare in mlade. Starejši so skupina molilcev za faro, cerkev, občestvo in slednji so se našli skupaj z mladimi na čolnu. Starejši kažejo smer iz svojih lastnih izkušenj, doživetij, svojih let in pravijo: »Tja moramo, to je prava pot«. Mlajši pa so tisti, ki veslajo, ki imajo polno moči, da gredo v pravo smer na vseh ravneh življenja. Papež pravi, da starejši na tem čolnu ne smejo reči: »Ti mladi so ničvredni, nimajo nič časa za nas, nas ne vidijo, nas nočejo slišati, nas nič ne obiskujejo«. Treba je sprejemati in razumeti mlade. To razumevanje naj bo tako doma, kot v župniji, kot v vesoljni Cerkvi, da bomo lepo in varno pluli. Naj bo zato Marija naša priprošnica, vodnica, da bomo skozi življenje lepo potovali.
A ni spregovoril samo o tem, kasneje je v župnišču starejšim spregovoril o svojem delu, delu z bolniki, delu kot Lurški kaplan in še mnogo drugih zanimivih zgodb z njegovega vsakdanja. Seveda je bolne in starejše povabil tudi na romanje in jim položil na srce, naj nikar ne sedijo doma za zapečkom, ampak naj gredo med ljudi. Srečanje so pripravile članice in člani ŽPS, za lepo petje pa so poskrbeli pevci in pevke cerkvenega zbora pod taktirko Marka Juterška. Domači župnik je ob slovesu zbranim starejšim in bolnim podaril še knjigo Biseri z ogrlice dobrote, ki jim bo krajšala dni do naslednjega srečanja.
DJD
Slednji je v uvodu spregovoril vsem zbranim v cerkvi, ko mu je v spomin prišla domača fara, do katere ga loči zelo malo in se nato v nagovoru dotaknil svetega Janeza Zlatoustega, svetega Tomaža farnega zavetnika in o tem, kako je Bog usmiljen. O tem smo sicer poslušali prejšnjo nedeljo in danes nas Božja beseda spominja, da moramo biti tudi mi usmiljeni. Usmiljeni do teh, ki so starejši, ki so bolni, ki potrebujejo našo pomoč, ki so nadležni, sitni in ne vem še kaj. Nato je spregovoril o tem, kako naj kristjan živi v ljubezni do Boga in bližnjega. Ena izmed najboljših misli, ob katerih se velja zamisliti, je bila vzeta iz poslanice papeža Frančiška Kristus živi in nam razlaga, kako nagovarja papež stare in mlade. Starejši so skupina molilcev za faro, cerkev, občestvo in slednji so se našli skupaj z mladimi na čolnu. Starejši kažejo smer iz svojih lastnih izkušenj, doživetij, svojih let in pravijo: »Tja moramo, to je prava pot«. Mlajši pa so tisti, ki veslajo, ki imajo polno moči, da gredo v pravo smer na vseh ravneh življenja. Papež pravi, da starejši na tem čolnu ne smejo reči: »Ti mladi so ničvredni, nimajo nič časa za nas, nas ne vidijo, nas nočejo slišati, nas nič ne obiskujejo«. Treba je sprejemati in razumeti mlade. To razumevanje naj bo tako doma, kot v župniji, kot v vesoljni Cerkvi, da bomo lepo in varno pluli. Naj bo zato Marija naša priprošnica, vodnica, da bomo skozi življenje lepo potovali.
A ni spregovoril samo o tem, kasneje je v župnišču starejšim spregovoril o svojem delu, delu z bolniki, delu kot Lurški kaplan in še mnogo drugih zanimivih zgodb z njegovega vsakdanja. Seveda je bolne in starejše povabil tudi na romanje in jim položil na srce, naj nikar ne sedijo doma za zapečkom, ampak naj gredo med ljudi. Srečanje so pripravile članice in člani ŽPS, za lepo petje pa so poskrbeli pevci in pevke cerkvenega zbora pod taktirko Marka Juterška. Domači župnik je ob slovesu zbranim starejšim in bolnim podaril še knjigo Biseri z ogrlice dobrote, ki jim bo krajšala dni do naslednjega srečanja.
DJD
