Ozadje in pojasnilo urejanja Gradiškega jezera

Občina Lukovica zaradi številnih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjem obdobju s strani občanov in obiskovalcev območja Gradiškega jezera, podaja ozadje in v nadaljevanju pojasnilo glede urejanja tega območja.

 

Območje Gradiškega jezera geografsko zajema pretežno del območja občine Lukovica in manjši del območja občine Moravče. Jezero leži med naselji: Gradišče pri Lukovici na severozahodu, Preserje pri Lukovici na jugozahodu in Prikrnico na jugu. Predstavlja zaokroženo geografsko območje, ki geodetsko obsega zemljiške parcele v katastrskih občinah Spodnje Koseze (Lukovica) in Negastrn (Moravče). Gre za kompleksno celoto, ki obsega tudi naravno vrednoto spodnjega toka potoka Drtijščica, naravno dediščino s pestrim, pretežno kmetijskim svetom na osamelem krasu. Največja značilnost in kvaliteta tega prostora je razgiban relief, kjer strme površine prekriva gozd, na južnih – položnejših pobočjih pa se pojavljajo travniki, ki jih členijo pasovi dreves, obmejki in porasle grape. Samo dno doline je večinoma močvirnat teren z bujno močvirno vegetacijo, potok Drtijščica je obdan s pasovi dreves. Biotska raznovrstnost območja, neokrnjenost območja in oddaljenost od urbanih središč dajeta možnost rekreacije in sprostitve prebivalcem bližnjih naselij in Ljubljane ne glede na njihovo starost. Danes je namreč eden izmed življenjskih trendov zdravo življenje oziroma kvalitetna izraba prostega časa, zato se občani in obiskovalci v čedalje večjem številu poslužujejo rekreacije v naravnem okolju. Za Občini Lukovica in Moravče območje tako predstavlja nove možnosti za razvoj turistične ponudbe ter rekreativnih in športnih dejavnosti, ki se lahko dopolnjujejo z ostalo turistično ponudbo širše okolice.

 

Najpomembnejše dejstvo, ki ga mora Občina Lukovica kot lokalna skupnost (ali katerikoli drugi investitor ali organizator) pri poseganju v prostor v območje Gradiškega jezera upoštevati, je, da je jezero v obliki mokrega zadrževalnika na potoku Drtijščica nastalo kot posledica izgradnje avtoceste Šentjakob–Blagovica. Osnovni namen jezera je torej zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij in kmetijskih površin, ki se nahajajo v srednjem in spodnjem toku potoka Radomlja. Območje, dovodno ob potoku Radomlja, je bilo že v preteklosti izpostavljeno občasnim poplavam, z izgradnjo avtoceste po dolini brez ustreznih ukrepov pa bi se protipoplavna varnost še zmanjšala. V začetku je bila sicer načrtovana izgradnja suhega zadrževalnika, vendar se je na pobudo lokalne skupnosti ta spremenil v vodni zadrževalnik, kjer je del območja stalno poplavljen, del pa samo ob visokih vodah. Površina stalne ojezeritve znaša 29 ha, v primeru visokih voda pa naj bi površina narasla na 71 ha. V tem primeru je predvidena količina zadržane vode 5,9 milijonov m3. V jezero se stekajo vode iz potoka Drtijščica, ki ima veliko zbirno območje, predvsem v občini Moravče, vode potoka Radomlja pa se v jezero v primeru visokih voda odvajajo po vodnem rovu, ki poteka med naseljema Krašnja in Negastrn. Tako se je poplavna ogroženost naselij in kmetijskih zemljišč v srednjem in spodnjem toku Radomlje zmanjšala.

 

Nadalje se je potrebno zavedati tudi dejstva, da so zemljišča v območju jezera in priobalnega dela po večini v lasti Republike Slovenije, torej države, in ne Občine Lukovica, s katerimi upravlja Direkcija Republike Slovenije za vode. Nekaj zemljišč je še vedno v zasebni lasti, občinski parceli (v lasti Občine Lukovica, ki vodita do priobalnega dela jezera) sta le dve. V območju se poleg lastništva prepletajo tudi pristojnosti drugih institucij in organizacij, ki imajo dolžnost podajanja svojih pogojev pri posegih v prostor. Tako na primer na podlagi Ribiškogojitvenega načrta za izvajanje ribiškega upravljanja v Bistriškem ribiškem okolišu za obdobje 2017–2022 z ribolovnim revirjem območja upravlja Ribiška družina Bistrica Domžale. Vezano na že prej omenjeno naravno vrednoto spodnjega toka Drtijščice je potrebno upoštevati pogoje Zavoda RS za varstvo narave, za posege v območje gozda Zavoda za gozdove Slovenije, za vse posege na območju občine Moravče je potrebno dodatno upoštevati tudi pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Skratka, želimo povedati, da so posegi v območje jezera in v njegov priobalni pas zelo omejeni.

 

Občina Lukovica je od leta 2006 dalje postopno pričela z vlaganji v to območje. Najprej smo se lotili urejanja oziroma umirjanja cestnega prometa s postavitvijo treh zapornic z zatičem, ki preprečujejo prosti dostop po servisni cesti, in postavitvijo prometnih znakov. Tako je po servisni cesti okoli jezera prepovedan promet za vsa vozila, dovoljen pa je promet za lastnike zemljišč in intervencijo. Postavljen je tudi znak, da morajo skrbniki pse imeti na vrvicah. Poleg rednega vsakoletnega vzdrževanja servisne poti okoli jezera, ki ji visoka ojezeritev in predvsem poletni nalivi ne prizanašajo, smo v letu 2006 na pobudo in v sodelovanju s Turističnim društvom Gradišče pri Lukovici postavili koše za odpadke in klopi, slednje smo v lanskem nadomestili z novimi. Koši za odpadke se tedensko praznijo preko rezijskega obrata občine. V letu 2011 smo tudi s pomočjo prej omenjenega društva obnovili Jernejev studenec, na katerem sta dva pitnika vode. Nadalje smo v letu 2017 postavili šest naprav za fitnes v naravi ter panoramski okvir, kjer se obiskovalci lahko fotografirajo in fotografijo objavijo na popularnih družbenih omrežjih. Jeseni 2017 pa smo na parkirišču pred jezerom dodatno preko upravljalca za javno higieno postavili dva večja zabojnika za mešane odpadke in embalažo, ki se redno praznijo. Vse navedene izboljšave območja Gradiškega jezera je Občina Lukovica izvedla in jih še izvaja izključno z lastnimi sredstvi in ne le na območju Občine Lukovica, temveč tudi na območju Občine Moravče.

 

Občina Lukovica zaradi vse večjega obiska v območju jezera tako z vidika upravljanja območja oziroma razmejitve obveznosti med pristojnimi organi kot tudi pobud, ki prihajajo s terena, vsekakor razmišlja, kako območje razvijati v prihodnosti. Tako bo Občina Lukovica v letu 2020 pričela s postopkom priprave Odloka o urejanju podobe naselij in krajine za območje Gradiškega jezera, s katerim bomo določili urejanje prometa, ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje skrbnikov psov, vzpostavitev rekreacijske poti, razmejitev območja med javnim in zasebnim oziroma razmejitve med upravljalcem (državo) in Občino ter ostalimi institucijami in upravljavci, pri čemer pričakujemo, da bodo našim predlogom pristojni organi prisluhnili ter da bomo našli skupni jezik glede upravljanja območja in razmejitve pristojnosti. Pričakujemo, da bomo v postopku sprejemanja odloka z državo tudi sklenili dogovor o upravljanju območja, ki bo s strani države tudi finančno podprt in v katerem bodo dorečena investicijska vlaganja v turistično infrastrukturo.

 

Tako trenutno ne načrtujemo umestitve novih elementov v območje, kot so najeti toaletni prostori, novih klopi in dodatnih košev, vsekakor pa s strani obiskovalcev jezera pričakujemo, da v območju upoštevajo že obstoječo prometno signalizacijo in vzpostavljen režim glede zbiranja komunalnih odpadkov. Tudi pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi psi v okolju, ki se zadnje čase v zapakiranih vrečkah pojavljajo okrog in okrog jezera ob servisni poti, je naloga vsakega odgovornega skrbnika psa. V kolikor bi vsak posameznik pospravil odpadke za seboj, verjamemo, da bi bila sprostitev v območju Gradiškega jezera še prijetnejša.


Občinska uprava
Foto: Drago Juteršek