Vidov večer

Želja vsakega izmed nas je iti na sanjsko potovanje in ob tem spoznavati deželo, ljudi, običaje, kulinariko in še uživati. Praznovanje zavetnika svetega Vida se v Šentvidu pri Lukovici zahvaljujoč se Turističnemu društvu sv. Vid začne že malce prej in je običajno kulturno obarvano. Tudi tokrat, v soboto, 15. junija, smo se v kulturnem domu Antona Martina Slomška spoznavali s številnimi daljnimi deželami. Maša in Stanko Pelc sta nas na popolnoma drugačen način popeljala v daljne kraje, o katerih nekateri samo sanjamo.

Začeli smo s čajem, a ne samo čajem – čajem, ki je kultura, ki je nekaj več, saj zahteva čas za pripravo in nato še pravilni postopek pitja. Iz prve roke smo izvedeli, kaj je matcha čaj in kako se ga ne samo pije, ampak tudi pripravi. Ob njem seveda paše še kaj prigrizniti, vsaj tako je zatrdil Stanko, in ker je Maša na dieti, sta pila samo čaj in govorila.
Kot intervju s popotovanj je bila mišljena tokratna predstavitev, nam obiskovalcem pa je postregla z veliko več kot le suhoparnim poročanjem o tem in onem iz posamezne države in še kakšna fotografija je bila poleg. Spoznali smo tako družino Pelc kakor tudi korenine družine Pelc in njihove sorodnike, posejane širom po svetu.
Po zaužitju čaja smo se podali na pot v Anglijo, na Japonsko in Kitajsko, kjer je Maša videla toliko Japoncev in Kitajcev kot še nikjer. Sprehodili smo se po Finski, Irski, Španiji in odšli v Južno Ameriko, v Bolivijo in Čile, kjer se je srečala tudi s teto iz Amerike ter ostalimi sorodniki. Tako smo košček za koščkom spoznavali kraje, ki jih je Maša obiskala, v njih delala ali se le za trenutek zadržala. Spoznavali smo kulturo, običaje, kulinariko, plese, način življenja in še kaj. Da nam ni bilo dolgčas, smo vmes še malce zapeli, ob tem smo imeli nekateri strogo prepoved petja, med njimi je bil tudi Stanko, ki pa je posamezne pesmi odlično imitiral oziroma prevajal v znakovni jezik, bolje pantomimo, in tudi to je bila poslastica tega večera. Prisluhnili smo še avtorski skladbi Ne znam ter imeli priložnost zastaviti nekaj vprašanj, ki so se nanašala na njeno življenje v tujini in tudi o tem, kam jo vodi naslednja pot. In kot nam je uspelo izvedeti, vse je odvisno od donatorja – beri Stankota – in priložnosti .   

Besedilo in foto: Drago Juteršek