Podeželje v mestu – Dobrote slovenskih kmetij

Obisk tržnice je vsekakor dogodek, ki ima svojo težo, a ne le zaradi dobrot, ki jih tam prodajajo, ampak tudi zaradi utripa, ki daje poseben čar ne samo nakupom, ampak tudi srečanju s prijatelji in znanci. Že tržnica v Lukovici je nekaj, kar daje kraju svojevrsten utrip, čeravno samo v soboto, a tržnica v Ljubljani je res nekaj posebnega. Ker večino dobrot lahko dobimo na naši tržnici, ali pri bližnjemu kmetu, le še redko zaidemo v Ljubljano na tržnico, a ko pridemo, nas vedno prijetno preseneti. V soboto, 11. maja, so se povabilu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije odzvale številne kmetije in na Pogačarjevem trgu med 8. in 14. uro pripravile enkraten dan za pokušino, ogled in nakup številnih dobrot naših kmetij. Kar 35 slovenskih kmetij je tokrat sodelovalo s pestro ponudbo mesnih, mlečnih in krušnih izdelkov, vin, olj, marmelad, sokov, zelenjave in še kaj bi se našlo. A ne le to, tokratni obisk tržnice smo lahko izkoristili tudi za prijeten klepet z gospodarji kmetij in degustacijo njihovih dobrot. Svoje so k prijetnemu vzdušju dodale še članice ženskega pevskega zbora Trzinke, ki so prepevale za čas prireditve. Potem, ko so nam zapele nekaj znanih slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi ob spremljavi na harmoniko Dominika Krta pod taktirko Primoža Leskovca, so mesto prepustile še Milanu Kuferšinu s čudovitim tenorjem in Blažu Klopčiču s harmoniko, a le toliko, da so zajele sapo,  popile malce vode in nato nadaljevale s petjem. Čeravno so domače dobrote že same po sebi nekaj posebnega, ob prijetnem petju in igranju še bolj teknejo in to se je poznalo tudi pri stojnicah. Ker se človek uči celo življenje, sem tokrat med ostalim izvedel tudi, kako narediti, da bo meso po pečenju mehkejše in okusnejše. To so sicer male skrivnosti velikih mojstrov, a le košček masla na pečenem mesu dela čudeže, so mi zagotovili na stojnici Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Priznati moram, da je res, saj smo meso skupaj z dobrim, domačim kruhom tudi poskusili.