Velika noč v župniji svetega Tomaža v Krašnji

Poleg prazničnega pritrkovanja, procesije, velikonočne sveče, pesmi, posebno "aleluje" ter blagoslova velikonočnih jedi so prazniki zaznamovani z bogato duhovno pripravo in pripravo na zunaj. Čeravno duhovna priprava v zadnjih letih malce izgublja na veljavi in se vse večji poudarek daje zunanji pripravi, se še vedno najde čas tudi za duhovno pripravo. Če že ne v 40 dnevnem postnem času, vsaj v velikem tednu. Vendar so mnogi, ki se na praznike začno pripravljati zelo zgodaj, takoj na začetku postnega časa, in sicer ministranti, pevci in pevke ter bralci beril in pasijona. Poleg teh svoj čas pripravi na praznike v skupno zadovoljstvo dodajo še čistilci cerkve in postavljalci Božjega groba, bander, ognja ter vsi, ki se udeležijo vstajenjske procesije. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so bili letošnji velikonočni prazniki lepo doživeti, se je domači župnik Anton Potokar na koncu svete maše v nedeljo zjutraj tudi zahvalil. A preden smo prišli do vstajenjske procesije, smo imeli 40 dnevno pripravo. V tem času smo zmolili kar nekaj križevih potov in prepeli veliko postnih pesmi. Med drugim tudi Oljsko goro, ki pravi takole: »Oljsko goro tiha noč pokriva, potok Cedron žalostno šumlja, bleda luna za oblak se skriva, zvezdica nobena ne miglja. O, zakaj žaluje Oljska gora?« V veliki teden smo vstopili s cvetno nedeljo ali tudi oljčno nedeljo, ko je župnik blagoslovil zelenje in butarice. Da smo še na obrobju mesta in da v nas še živi staro izročilo pričajo številne, doma narejene, butarice. Sledi veliki četrtek, spomin Jezusove zadnje večerje in molitve na Oljski gori, ki je bil zaznamovan z molitvijo številnih vernikov, ki so napolnili farno cerkev in tudi po razkrivanju oltarjev niso odšli domov, ampak skupno molili pozno v noč. Veliki petek je dan Gospodovega trpljenja in smrti in strogi post. V cerkvi  na ta dan ni svete maše, ampak besedno bogoslužje in čaščenje križa. V soboto zjutraj najprej vstanejo gospodinje, da pripravijo vse potrebno za kuho in peko, da ko prineso ogenj, začno s sobotnimi opravili. Velik ogenj in številni, ki so prišli ponj, dajejo sobotnemu jutru svojevrsten pečat, saj je sobota v znamenju luči. Zvečer sledi najlepši, a tudi najdaljši obred v cerkvi, ki tokrat za nikogar ni predolg in si po obredu vzamejo še čas za pripravo cerkve za jutranje bogoslužje. Velika nedelja ali velika noč ali vuzem je dan, ki ga je naredil Gospod. Ponovno se slišijo zvonovi in vesela Aleluja odmeva po celi Krašnji. Vstajenjska procesija se vije skozi vas in pri vsaki hiši na okenskih policah gorijo sveče, med katerimi je vstali Jezus ali Mati Marija. Sledi ji slovesna sveta maša, med katero mogočno donijo orgle, za katerimi tokrat sedi Lojze Pezdirc. Po postu se prileže nekaj sproščujočega in tako so z vsem veseljem zapeli pevci mešanega cerkvenega zbora med procesijo in med sveto mašo. Nato pa smo odhiteli domov na velikonočni zajtrk, kajti blagoslovljene jedi, ki jih je prejšnji dan blagoslovil župnik na različnih krajih, smemo jesti po velikonočni procesiji. Na nedeljo naj bi verniki ostali doma in v krogu družine praznovali veliko noč, kar ne velja za velikonočni ponedeljek, ko je potrebno iti v Emavs. A ne le to, ostane nam še veliko iger, povezanih s pirhi, tako trkanje kakor skrivanje. Lahko pa poiščemo tudi zaklad, a največjega smo že našli in to je naša vera.