Praznovanje materinskega dne v župniji Krašnja

Na tretjo postno nedeljo v cerkvi prisluhnemo Evangeliju, ko nam Jezus pripoveduje priliko o nerodovitni smokvi. Neki človek je posadil smokvo v svojem vinogradu in prišel vsako poletje z velikim zaupanjem iskat njene sadove. Ni jih našel, ker je bilo drevo nerodovitno. Zaradi triletnega razočaranja je torej mislil smokvo posekati in zasaditi drugo. Poklical je kmeta, ki je bil v vinogradu ter mu izrazil svoje nezadovoljstvo in mu zapovedal naj poseka drevo, da ne bo po nepotrebnem izčrpavalo zemljo. Vinogradnik pa je prosil gospodarja, naj bo potrpežljiv in ga zaprosil za odložitev za eno leto, med katerim bo on sam poskrbel za smokvo z bolj pozorno in skrbnejšo nego, da bi spodbudil njeno rodovitnost. To je prilika, v kateri nam Gospodar predstavlja Boga Očeta in vinogradnik Jezusa, medtem ko je smokva podoba brezbrižnega  človeštva. Jezus prosi  Očeta, naj počaka in naj mu še dodeli čas, da bi v njem pognali sadovi ljubezni in pravičnosti. Čeravno je tokrat nagovor tekel o mislih iz Evangelija, je na koncu župnik Anton Potokar namenil nekaj besed in molitev tudi staršem. Pred molitvijo Očenaša nas je spodbudil z besedami: Vsi imamo starše in nikoli ne pozabimo nanje ter zanje molimo, kot so ali še molijo za nas. Tokrat so bogoslužje polepšali s petjem župnijski mešani pevski zbor z organistom Lojzetom Pezdircem in otroški pevski zbor pod vodstvom Marka Juterška ob spremljavi Mihe Kralja. Slednji so pripravili tudi program v počastitev materinskega dne ob koncu svete maše. Pesem in recitacije so razveselile številne mamice in očke, da so nasmejani odšli domov. Kako ne bi, saj so izvedeli, kako očka dela doma: »Moj očka se za mami tudi obrije, včasih posodo pomije in če kaj razbije v predpasnik zavije in skrije« so še dejali in polni nasmeha odvihrali stisnit roko svojim staršem. Naj jim bo lep praznik, poln iskrenih čestitk in stiskov rok, a ne le na materinski dan.