Čebele združujejo in povezujejo

Na vprašanje zakaj ravno teh pet čebelarskih društev je predsednik Pripravljalnega odbora 100-letnice Peregrin Ine Stegnar dejal: »Našli smo spisek članov čebelarske podružnice za Brdski sodni okraj v Krtini, ki so bili prisotni na prvem ustanovitvenem zboru. Pred tremi leti smo povabili člane iz omenjenih društev, se sestali in ustanovili pripravljalni odbor. Na 17 rednih sejah in eni izredni smo s skupnimi močmi pripravili Zbornik z naslovom 100 let organiziranega delovanja čebelarskih društev Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. V šali lahko rečem, da smo bili kot čebele v panju, ki mirno skupaj delajo, potem se razburijo, a na koncu uskladijo svoja mnenja. Postali smo prijatelji in se nadejamo skupnih projektov tudi v prihodnje. Vsem vpletenim bi se ob tej priložnosti zahvalil za skladno sodelovanje in uspešno pripravo vseh aktivnosti, povezanih z našo 100-letnico.«

Idejo o Simpoziju in Slavnostni akademiji so z odprtimi rokami sprejeli ter omogočili v Čebelarskem centru Slovenije, ki je po besedah Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, tudi najlepši čebelarski center na svetu. »Veseli me in to je tisto, kar želimo – da se v čebelarskem centru dogaja,« je zbrane nagovoril Noč.

V organizacijo Simpozija, ki je potekal dopoldne, sta bila najbolj vpeta Andrej Jus, predsednik Čebelarskega društva Domžale in Mitja Nakrst, predsednik Čebelarskega društva Lukovica, ki je prevzel vlogo moderatorja. Na Simpoziju se je zvrstilo pet predavanj. Uvodno predavanje je bilo namenjeno poudarkom zgodovine čebelarstva. Matej Kotnik, nekdanji župan Občine Lukovica, član Pripravljalnega odbora in Čebelarskega društva Lukovica je uvodoma dejal: »Nismo govorili le o zgodovini, temveč tudi o dilemah in izzivih prihodnosti. Čebele ves čas opozarjajo na ekologijo in so zelo povezane s človekom. Človek je povezan z mnogimi stvarmi, poleg kemije tudi z intenzivnim kmetovanjem. Iz tega sledi, da bo morala stroka, ki je razvijala intenzivno kmetijstvo, več svoje pozornosti namenjati ohranjanju raznovrstnosti ekosistema.«

Za njim je prof. dr. Janko Božič zbranim predstavil pomembne razlike med čebelarjenjem pred 100 leti in danes. Daljše obdobje pa je čebelarstvo prisotno v slovenski ljudski in kulturni dediščini. O ljudskih izročilih je kot tretja bolj podrobno o tem spregovorila profesorica in kulturna publicistka Dušica Kunaver.

Zanimive statistike izhajajo iz primerjav med čebelarji doma in po svetu. Prof. dr. Aleš Gregorc je pojasnil, da se je od leta 1969 se je povečalo število čebeljih družin, samo v Evropi jih je bilo leta 2017 kar 17 milijonov oziroma tolikšno število panjev. V lanskem letu smo v Sloveniji zabeležili 170.000 čebeljih družin, kar kaže na povečanje za 20.000 v primerjavi z letom 2015. Tudi število čebelarjev se je povečalo iz 8.500 na 11.000, od tega je bilo lani 88 posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo medu.

Zadnje predavanje Antona Komata je bilo namenjeno razmisleku, kaj moramo kot čebelarji posamezniki in družba postoriti, da ohranimo in razvijamo takšno okolje, da bo lahko čebela uresničevala svoje poslanstvo. Stanje v naravi se nenehno spreminja, obenem pa je pretresljivo dejstvo, da smo v zadnjih letih izgubili med 55 in 60% vseh metuljev in insektov po Sloveniji. Del tega izginjanja in sprememb habitatov so tudi čebele. Posegi posameznika v okolje, kot je na primer prehitra košnja trave, vplivajo na to, da cvetice ne morejo cveteti in zrasti, na ta način pa onemogočamo čebelam, da bi opravile svoje delo.

Slavnostna akademija v znamenju glasbe, plesa in povezovanja

Žlahtnim spremljevalkam slovenske kulture in vsem svojim predhodnikom so se pred pričetkom popoldanske Slavnostne akademije poklonili predstavniki vseh društev. Položili so venec pred Slaparjevo hišo v Lukovici, v kateri je bila točno 9. marca 1919 ustanovljena Čebelarska podružnica Brdski sodni okraj.

Na Slavnostni akademiji, ki je potekala v dvorani Antona Janše v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu, so se poleg Godbe Lukovica predstavili tudi Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije, Otroška folklorna skupina Dolsko, solist Peter Pirnat in njegova soproga Petra s klavirsko spremljavo, igralec Marjan Kurent iz Doba, Citrarska skupina Društva Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje ter Klapa Sidro.

Zbrane je v slavnostnem govoru nagovorila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, slovenska klimatologinja, predstojnica katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja v Ženevi. Pozdravila je organizacijo Simpozija, saj se bodo le preko pospešenih strokovnih izobraževanj čebelarjev povečale možnosti, da bomo lahko nastale težave uspešno odpravljali. Po njenih besedah bo namreč prilagajanje čebelarjenja na novo podnebje neizbežno: »Čas, ki ga živimo, ni več ugoden. Ne za ljudi, ne za čebele. Leta, ki prihajajo, bodo za mnoge, čas bolečih sprememb. Čas življenja preko svojih zmožnosti od virov sposojenih od prihodnosti od naših mladih, se končuje. Nastopiti bo moral čas, ko bomo o naravi morali razmišljati drugače. Čas, ko bomo upočasnili zunanjo rast in jo postopoma zamenjali z notranjo rastjo.«

Čebelarski center Slovenije je v sklopu živahnega celodnevnega dogajanja obiskalo 300 gostov. Med njimi so bili poslanka in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, član Evropskega parlamenta in nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, županja Občine Lukovica Olga Vrankar, župani okoliških občin ter mnogi drugi predstavniki ustanov, ki delujejo v štirih občinah iz katerih prihaja pet čebelarskih društev.

Ljudmila Novak je pozdravila zagnanost članov vseh petih društev. Veseli jo in verjame, da bo čebelarstvo na tem koncu Slovenije še naprej živelo ter se razvijalo. »Čestitam vsem petim društvom, za to obletnico in odlično izpeljalo prireditev. Zdi se mi zelo dobra poteza, da so se povezali, združili in skupaj pripravili prireditev na visokem nivoju kot čebelarji pa zagotovo opravljajo izjemno pomembno vlogo v naravi. Ne samo, da imamo med, temveč imamo več in boljše pridelke. Pozdravljam, da se čebelarji izobražujejo in kot smo videli, imajo veliko znanja, da lahko opravljajo to zahtevno nalogo,« je svoje vtise strnila Novakova.

Eden tistih, ki je že več kot 40 let aktivno vpet v čebelarstvo je evropski poslanec Lojze Petrle. Po dogodku je izrazil hvaležnost ob povabilu na obletnico: »Organizatorji so stopili skupaj pridno kot čebele in pripravili izvrsten dogodek. Danes je v čebelarstvu drugače, kot je bilo v preteklosti. Poklic je veliko bolj zahteven in od čebelarja zahteva večje poznavanje bolezni, okolja, nenehno izobraževanje in odgovornost do narave.« Po njegovem mnenju je slovensko čebelarstvo v vzponu: »Čebelarji gradijo na tistem, kar smo postavili predhodniki. Opazi se kreativnost in inovativnost. Imamo čedalje več šolskih čebelnjakov in mentorjev, zato se za prihodnost in ohranjanje čebel med mlajšimi generacijami ni treba bati.« Njegovim besedam se je pridružila tudi slavnostna govornica: »Zamenjava količine s kakovostjo, nikoli ni slaba izbira. Za skok se moraš pognati naprej, za to moraš dobiti zalet. Torej stopiti nekaj korakov nazaj. Če tega ne storiš, ne moreš naprej.«

Naj medi še naslednjih 100 let!