Likovna razstava Štefana Cerarja: Perorisbe

Potem, ko je dopoldne v galeriji Družina zbranim pripovedoval o delih iz 24. mednarodne kolonije Umetniki za Karitas, se je na večer prazničnega dne likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn odpravila še v Krašnjo, da pove svoje mnenje o delih domačega slikarja Štefana  Cerarja. Tokratni naslov razstave Perorisbe verjetno mlajšim generacijam ne pomeni nič, saj ne vedo, kako smo včasih pisali v zvezke in vmes še kaj popackali, a ena mala črtica nam lahko ustvari čudovite podobe in slike. V prostorih podružnične osnovne šole v Krašnji je KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja na kulturni praznik namreč pripravil odprtje likovne razstave Štefana Cerarja Perorisbe. Kot se za kulturni praznik spodobi, je bil uvod v razstavo prepleten z recitacijami, igranjem in pesmijo. Ob tem ni manjkalo besed  Franceta Prešerna, predstavile so jih članice KUD Fran Maselj Podlimbarski,  pesmi domačih ljudskih pevcev in igranja mladih umetnikov iz glasbene šole. Tako recitatorke kakor pevci so člani KUD Fran Maselj Podlimbarski, katerega član je tudi slikar Štefan Cerar. Uvodne besede v razstavo so pripadle Veri Beguš, ki se že leta trudi dvigniti kulturo v kraju in jo približati krajanom in obiskovalcem številnih prireditev. Za njo sta spregovorili še županja občine Lukovice Olga Vrankar in umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Slednja je orisala ne samo Štefanovo umetniško pot zadnjih 20 let, ampak je do potankosti razložila pomen slik, ki jih ustvarja Štefan. Tokratne podobe so nastale v tehniki risbe s tušem na papir tako imenovane perorisbe. Opus, ki ga predstavlja, obsega dva dela, in sicer arhitekturna dediščina in ljudje, ljudje, ki so se zapisali v zgodovino in nam govorijo o tem, da smo se Slovenci ohranili zaradi svoje kulture in upam, da bomo zaradi nje  "Stali inu obstali", kakor je dejal Trubar. Portreti razkrivajo, kakšno poslanstvo, zunanjost in notranje življenje je imel portretiranec, saj ob pogledu na sliko začutimo vsaj en kažipot v življenju posameznika . S skromno črtico in z neštetimi črticami je ustvaril izjemen svet živih ljudi in tiste arhitekturne dediščine, ki bo ostala kot dokument tudi našim zanamcem. Iz skromne črte je naredil veliko in dokazal, da je še kako majhna in drobna sled samo segment v kamenčku, v tisti veličastni podobi, ki nam  jo je ustvaril. Tukaj imamo priložnost videti res obsežen opus in s tem tudi s svojo likovno vlogo sooblikuje podobo današnje kulture. Naj mu pero še naprej lahkotno in premišljeno teče po belini papirja in da bo zapisalo vse, kar oko vidi in kar duša čuti, je še dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Ob koncu razstave sta prejela spominska darila tako avtor slik kakor Anamarija Stibilj Šajn, ki je domov odnesla poleg knjig o Krašnji še kito iz slame, ki so jo in jo še pletejo žene iz KUD Fran Maselj Podlimbarski, včasih za preživetje, danes pa za ohranjanje tradicije, da delo naših starih staršev in še koga ne potone v pozabo.