Praznik svete družine v župniji Krašnja

Tako, kakor je dejal: »Zgled sem vam dal …« (Jn 13,15), nam je za zgled tudi sveta družina, ki je vzor vsake človeške družine, ki med možem in ženo nastane s poroko in raste ter se krepi z leti in potomci. Glavni namen praznovanja svete družine na prvo nedeljo po božiču je nazareško družino predstaviti kot zgled za vse družine nasploh, zlasti za krščanske družine.  V katoliški Cerkvi praznik svete družine obeležujemo v spomin na družinsko skupnost, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta, njegova mati Marija in krušni oče Jožef. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu, msgr. Fraçois-Xavier de Laval, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665), katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D'Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 razglasil za blaženega. Življenje nazareške družine je v Svetem pismu opisano skopo. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju,  a vendar je praznik svete družine  v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja in traja še danes. Pred blagoslovom otrok in družine je domači župnik Anton Potokar vsem zbranim spregovoril nekaj misli, in sicer, da je današnje praznovanje svete družine priložnost, da se zahvalimo za dar družine. Vsi izhajamo iz nje, torej je prav, da se spomnimo svojih staršev, sester, bratov in starih staršev, kajti v družini se oblikuje naša človečnost, v njej se razvijajo naši talenti in darovi. Družina je prostor, v kateri se otrok počuti varnega, sprejetega in zaželenega in zato kljub ranljivosti raste v odgovornosti. Na praznik se družine zberejo in ob božični skrivnosti podoživljajo svoje družinsko življenje. Ko nam je dal sveto družino za vzor in zgled, nas  je obenem opozoril na medgeneracijske razlike, ki so tudi pri sveti družini. Ob tem se je dotaknil tudi mladih, o katerih na zelo starih glinenih ploščah piše: »Mladina ne spoštuje starosti, je neurejena, teži k prevratu, ne kaže nobene pripravljenosti za učenje in se vede odklonilno do tradicionalnih vrednot.« Lahko bi rekli, da dan danes ni nič drugače. Mladi bi radi svet oblikovali drugače kot starejši, a ko bodo starejši, bodo dejali, kaj smo si mi mislili, ko smo želeli svet obrniti na glavo. Današnji praznik je torej čas, ko naj bi vsi člani družin odprli ušesa in srca ter bi znali poslušati in tudi slišati drug drugega. K temu je tokrat pripomogel tudi blagoslov, ki ga je podelil domači župnik.