Kratki intervju z novo (staro) direktorico Knjižnice Domžale mag. Barbaro Zupanc Oberwalder

Najprej vam čestitam za ponovno izvolitev za direktorico Knjižnice Domžale, ki vključuje tudi Krajevno knjižnico dr. Jakoba Zupana v Šentvidu. Zastavil bi vam nekaj vprašanj:

Kaj boste v novem mandatnem obdobju spremenili?

Knjižnica Domžale, ki vključuje 7 knjižnic (6 krajevnih knjižnic in potujočo knjižnico) je ena večjih knjižnic v Sloveniji, tako po številu prebivalcev, ki živijo na območju, kot po obsegu svojega delovanja. Znani smo po tem, da iščemo vedno nove poti do bralcev. Branje bi radi približali vsem skupinam občanov, zato pripravljamo veliko različnih programov, s katerimi skušamo nagovarjati različne skupine ljudi. V zadnjem obdobju se še posebej osredotočamo na ranljive skupine, starejše in uporabnike s posebnimi potrebami. Verjamem, da je knjižnica ustanova, ki zbližuje in povezuje ter bistveno prispeva h kvalitetnemu preživljanju prostega časa. Sprememba bo v bistvu nadgradnja zastavljenega, t.j. približati branje in knjigo vsem – tudi tistim občanom, ki vrednosti branja še niso spoznali.

Kakšna je sestava sveta knjižnice?

Svet knjižnice sestavljajo predstavniki ustanoviteljic, ki jih s področja dela knjižnice, financ in pravnih zadev imenujejo ustanoviteljice ter predstavnik delavcev knjižnice.
Svet knjižnice šteje 10 članov in ga sestavlja: pet predstavnikov Občine Domžale, en predstavnik Občine Lukovica, en predstavnik Občine Mengeš, en predstavnik Občine Moravče, en predstavnik Občine Trzin in predstavnik delavcev.

Predstavnik iz občine Lukovica je gospod Viktor Jemec, ki je zaradi odličnega dela, aktivnega vključevanja na sejah Sveta zavoda in dobrega poznavanja področja splošne knjižnice v tem mandatu imenovan za podpredsednika Sveta. 

Kako je z bralno kulturo v sedanjem času?

Bralna kultura v zadnjem času je predvsem med mladimi žal v upadu. Otroci in starejši veliko berejo, dijaki, študentje in mlajši odrasli pa branje, predvsem branje leposlovja, pogosto postavijo na stran. Omenjeni so verjetno bolj kot ostale generacije obremenjeni z vsakodnevnimi obveznostmi, toda morda se premalo zavedajo, da je branje tudi pot k osebnostni rasti, k širjenju obzorij.

Strinjam se z bivšim ministrom za kulturo, ki pravi, da je branje zaradi angažmaja, ki ga zahteva od bralca, šola ustvarjalnosti, vsaka država pa si mora želeti ustvarjalnih državljanov. Dober bralec razvija tudi sposobnost sočutja, in to je v današnjem svetu, v katerem govorimo o razpadanju družbe, izjemnega pomena.

Kakšen je vpliv interneta na branje?

Svetovni splet je povzročil, da upada predvsem branje strokovne literature. Praktično vse informacije se nahajajo na spletu, vprašanje pa je, ali so vse preverljive in verodostojne. Tudi na digitalnem področju knjižnice posedujemo preverljive elektronske vire in zbirke, ki jih naši člani lahko uporabljajo brezplačno.

Kako je s članstvom?

Informacij v sodobnem času je veliko in ljudje so zmedeni. Pogosto težko pridejo do tiste informacije, ki jo resnično potrebujejo. Da je podatkov res preveč, priča tudi dejstvo, da še vedno številni občani ne vedno, da je članstvo v knjižnici za otroke in mlade do 18. leta brezplačno, da odrasli plačujejo 6 EUR letne članarine, v katero je vključena izposoja knjig, revij, igrač, zgoščenk in DVD- jev v neomejen obsegu, prebiranje elektronskih virov in knjig, udeležba na različnih dogodkih in prireditvah, udeležba na računalniških tečajih po vseh enotah knjižnice.

Kako je z delovanjem potujoče knjižnice?

Potujoča knjižnica obiskuje krajane, ki živijo v odročnejših vaseh, in jim praktično na dom pripelje knjige, zgoščenke, različne knjižne uganke in križanke. Krajani so naših obiskov iskreno veseli. Vsakokratni obisk potujoče knjižnice jim bogati kulturno življenje ter priča tudi o tem, da niso pozabljeni. Velja tudi omeniti, da je članstvo na potujoči knjižnici za vse občane brezplačno.

 Kako ocenjujete razmere v knjižnici Šentvid in kaj planirate za naprej?

Knjižnica Domžale je sodobna knjižnica, ki ima večino svojih enot urejenih  v skladu z veljavnimi smernicami. Pereč problem predstavlja le Krajevna knjižnica dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici. Knjižnični prostor ne dosega niti normativov kaj šele sodobnih standardov. Zaradi pomanjkanja prostora v knjižnici ne moremo kvalitetno izvajati vseh aktivnosti, ki spodbujajo k branju, obiskovanju knjižnice, druženju. Dogovori z občino potekajo in upamo, da bo v naslednjem mandatnem obdobju s strani odločujočih toliko volje in predvsem interesa, da bodo tudi občani Lukovice lahko obiskovali sodobno, svetlo, prostorno knjižnico, v katero bodo lahko prišli tudi mladi starši z vozički, invalidi na vozičkih in starejši. Zaradi bogate kulturne zgodovine okolja in pa seveda potreb občanov po kvalitetnem preživljanju prostega časa je nova knjižnica nujna.

Zahvaljujem se vam za spodbudne odgovore in upam, da se bo bralna kultura še bolj razmahnila tudi v teh na videz manj prijaznih časih za knjigo. Želim vam uspešno vodenje, ki vam ni delalo težav že doslej in da boste uživala še naprej  ob prebiranju dobrih knjig.