Pred očmi novinarjev so postavili zadnje tri kozolce v edinem muzeju na prostem s kozolci na svetu

»Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega prenašamo stare kozolce in jih obnavljamo. Do danes smo prestavili že 14 kozolcev, te dni postavljamo še zadnje tri: potem pa bomo postavili še dve sušilni napravi, gre za skupino ostrvi in en mini kozolček, ki predstavlja pravzaprav prvi korak v razvoju kozolca. Slednje dva se ne štejeta pod kozolce, zato govorimo raje o sušilnih napravah. Vseh skupaj bo razstavljenih 17 kozolcev oz. govorimo o 19 sušilnih napravah,« je o prvem muzeju na prostem s kozolci na svetu dejal župan občine Šentrupert Rupert Gole.

Dežela kozolcev nastaja v občini Šentrupert na Dolenjskem. V muzeju bo zastopanih vseh 6 tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa bo za 1 kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši kozolec Lukatov toplar v muzeju izhaja iz leta 1795, in ima sedaj 217 let, kar je izredno veliko.

Občina Šentrupert je kozolce odkupila, zanje pa odštela od 600 do 8.000 evrov, odvisno, koliko so bili ohranjeni in veliki. Lastnik projekta je občina Šentrupert. Celotna vrednost projekta je več kot 700.000 evrov, zaradi obsežnosti, pomembnosti in izvirnosti pa je projekt podprla tudi Evropska unija. Prvi del projekta, ki zajema fizično prestavitev z obnovo in komunalno infrastrukturo je sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 306.000 evrov. Drugi del projekta, ki je vreden dobrih 90.000 evrov in zajema programski del, je sofinanciran z nekaj manj kot 70.000 evri iz sredstev Leader. Ta del projekta se izvaja preko Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina, s katerim upravlja Razvojni center Novo mesto. Pri projektu sodeluje tudi Center za razvoj Litija, ki v okviru znamke Srce Slovenije povezuje 12 občin iz treh regij. Direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek, je ob tem dejala: »Pričakujem, da bo s tem projektom, ki bo svetovnega merila, večjo prepoznavnost dobilo tudi območje Srce Slovenije.«

Muzej bo predstavljal turistično, izobraževalno in kulturno središče, ki bo poleg osnovne infrastrukture - kozolcev, v okviru Dežele kozolcev med drugim ponujal še strokovno vodenje po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, team buildinge za podjetja in organizacije, mednarodne razstave, koncerte, modne revije, nočitve na kozolcu in posebne poroke, pri čemer so se že pogovarjali z modno oblikovalko Majo Ferme.

Uradno odprtje Dežele kozolcev bo junija prihodnje leto, v tem času pa bo občina Šentrupert uredila tudi vso potrebno krajinsko arhitekturo in pripravila celotno središče.
Novinarji so si ob tem lahko ogledali, kako je tesanje s tradicionalnimi, starimi orodji potekalo včasih. Pred njihovimi očmi pa so postavljali Lukatov toplar, Božičev toplar in Jurgličev toplar.
Občina Šentrupert je med najbolj okoljsko osveščenimi in energetsko učinkovitimi, kar potrjujejo številna priznanja. Tako je občina Šentrupert v projektu Zlati kamen letos prejela nagrado kot druga razvojno najprodornejša občina v Sloveniji. Lani je prejela priznanje za najbolj inovativno občino v Sloveniji. Več na http://www.sentrupert.si.