Selce

Selce so naselje na severni strani doline Črnega grabna na nadmorski višini 695 metrov nadmorske višine blizu meje z občino Kamnik. Do njih se pripeljemo, ko se iz Blagovice držimo poti, ki vodi do Češnjic in tam namesto na levo za k Češnjicam zavijemo desno. Iz Selc vodi tudi planinska pot do najvišjega vrha v občini Špilka. Selce spadajo pod Krajevno skupnost Češnjice. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 v Selcah živelo 29 prebivalcev.

Izvor imena

Krajevno ime je nastalo iz osnove starega slovenskega glagola sedeti - živeti ali prebivati na kmetiji.

Zgodovinski pregled

Hans Novograjski je 18. maja 1369 med drugimi posestmi v Blagovici kupil tudi desetino od hube v Selcah (ze Zelch), na kateri je nekdaj gospodaril Meinhard. Vdova Elizabeta in njen sin Herbert Turjaški sta 12. aprila 1414 za denarno posojilo zastavila vdovi Ani Ostrberger in njenemu sinu Viljemu Galenbergerju grad v Blagovici. Izvzeta je bila kmetija v Selcah, na kateri je gospodaril Matko. Peter Obratzschan si je po svojem zastopniku, ljubljanskem meščanu Johannesu Dietwiserju, pred sodiščem pridobil pravico svobodno razpolagati s posestvi svoje žene Barbare. To mu je kranjski deželni upravitelj Jurij Črnomeljski potrdil v Ljubljani 5. aprila 1451. Med posestvi je navedena tudi desetina v Selcah (zu Seltze). V listini 7. marca 1453, ki jo hrani Arhiv Slovenije, je omenjeno naselje Geschiess. Zgodovinar Kos meni, da leži ta vas pri Blagovici v Črnem grabnu. Ker v tej okolici ni Sel, pri Lukovici je zaselek Selo, pri Blagovici pa Selce, je verjetno listina nastala v zvezi s Selcami, le da so ime različno zapisovali. Ključarji češnjiške cerkve Marko Zajc, Gregor Pogačnik in Luka Vudina so 28. marca 1648 kupili desetino od žita in prirastka pri živini v Poljanah, od kmetije v Selcah in od kmetije v Hrastju. To so kupili od Janeza Siegfrida z Belneka pri Moravčah.