Prevoje pri Šentvidu

Na začetku Črnega grabna, gledano iz ljubljanske smeri, ležijo Prevoje pri Šentvidu, ki so tipično obcestno naselje. K njem spada še zaselek Zaboršt, naselje pa je zraslo kot furmanska vas ob nekdanji cesti Dunaj - Trst, ki je raje ubrala pot prek rahlega prelaza (prevoja) na severni strani Krtinskega hriba kot po močvirnem svetu ob poplavni reki Radomlji.

V začetku leta 2008 so postale Prevoje pri Šentvidu bogatejše tudi za ključne objekte največjega trgovskega in gospodarskega subjekta Hofer. Tu so postavili in odprli nov logistični in skladiščni center, ki je največji objekt v občini Lukovica. Poleg tega, da nudi osupljiv pogled na veličastno skladišče, kaže tudi na izjemno urejenost tako logističnega skladišča kot tudi celotne okolice. 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 na Prevojah pri Šentvidu živelo 764 prebivalcev. Naselje spada pod Krajevno skupnost Prevoje.

V kraju se nahaja:

  • Vrtec Medo
  • Vulkanzerstvo
  • Gostilna Škarja
  • Gostilna Gašper
  • Kolesarska trgovina Motoset
  • Vulkanizerstvo Lenček
  • Vulkanizerstvo in avtoservis GAS Gostič
  • Gasilski dom
  • Trgovina Spina, franšiza trgovine Mercator
  • Moto set prodaja koles


Izvor imena

Vrh prevojskega klanca med Poklecinom in Kvedrčkom so leta 1827 imenovali Brevoch-Prelog. Tako sta izoblikovanost terena in težaven prehod čez Prelog ali prevojski hrib dala krajevno ime Prevoje.


Zgodovina

Kraj je brez zgodovinskih zapisov; to se sklada z ljudskim izročilom, da so bili nekdaj tu le pašniki. Johan Anton Jožef zu Cronau je 26. novembra 1708 razsodil spor med Marijo Ano v. Erberg in Suzano Margareto Rasp zaradi gmajne in vode na Želodniku (Schelodnigkh). Leta 1728 je dvanajst sosesk - med njimi tudi soseska Prevoje - tožilo grofa Hohenwarta s Kolovca, ker si je lastil skupna srenska zemljišča na Zelodniku. Spor se je najbolj zaostril v letih 1785 in 1823, trajal pa je več kot sto let.

Lega

Danes dobivajo s številnimi novimi hišami Prevoje pri Šentvidu značilnosti gručastega naselja. Ležijo na ilovnati terasi med potokom Želodnikom na severu in Radomljo na jugu. Iz preteklega obdobja je ohranjenih nekaj velikih furmanskih domov, ki so nastali predvsem v obdobju po padcu Napoleona med uvajanjem nove avstrijske vojaške strategije. Država je namreč podpirala gradnjo večjih objektov ob cesarski poti, kjer naj bi omogočali bivanje in hiter premik vojske vzdolž ceste v smeri od notranje Avstrije proti italijanskim provincam.

Od naselja Šentvid pri Lukovici, s katerim Prevoje delujejo kot nekakšen dvojček, ga loči potok Vrševnik. Prevoje so večje, imajo vrtec, Šentvid pa cerkev, kulturni dom, trgovino, pokopališče in nekdaj tudi šolo. V Zaborštu, severno od Prevoj, je delovala opekarna, danes pa je v opuščenem glinokopu ribnik.

Prevojski bajerji

Severno od Prevoj pri Šentvidu je pet ribnikov, ki so uvrščeni med naravne vrednote lokalnega pomena. V njih po podatkih Ribiške družine Črni Graben najdemo krapa, amurja, ščuko, koreslja, zelenko in linja. Prevojski bajerji se raztezajo na 2 ha površine, največja globina pa je 2,5 m. Po vrsti iz domžalske strani se po domače imenujejo: Španov bajer,  »ta sredn« bajer in Bankužov bajer, malce naprej v smeri proti Lukovici pa je še Tončev bajer. V Zaborštu, severno od Prevoj je delovala opekarna, danes pa je v opuščenem glinokopu ribnik oziroma Džokotov bajer.

Hokejski klub Prevoje

Zimske razmere in nastanek ledu so omogočili, da se je v naselju razvil hokej, ki ima v kraju dolgoletno tradicijo. Hokejski klub Prevoje uspešno deluje še danes, saj dosega odlične rezultate in posega po najvišjih mestih, saj so prvaki v slovenski inline ligi.