Dr. Jakob Zupan (pesnik in pisatelj)

Dr. Jakob Zupan (1785-1852)

Rojen je bil 4. julija 1785 v sedanji Trstenjakovi hiši na Prevojah. Sprva je bil kaplan v Šmarju pri Ljubljani, nato redni profesor Svetega pisma stare zaveze in orientalskih jezikov na Ljubljanskem liceju. Kot navdušen Slovan si je oskrbel eno največjih slovanskih knjižnic. Zaradi preučevanja glagoljaštva je večkrat potoval na Hrvaško, Hrvaško primorje in v Dalmacijo.

Zupan je bil hud nasprotnik tedanjega škofa Wolfa, ki je poskrbel, da je moral v Celovec. Legiša je v Zgodovini slovenskega slovstva o njem zapisal: »V Zupanu je Herman videl moža, ki vse ogreva s svojo ljubeznijo, in mu zato želi, naj bi cvetel jezik, ki ga z ljubeznijo oblikuje, dežela pa naj odmeva od slovenskih pesmi. To vnemo je Zupan prenašal tudi na študente in na prosvetne izobražence, ki so ga imeli v časteh,« Pomagal je ustanoviti in urejati Čbelico, kjer je tudi objavil življenjepisne in zgodovinske verze pod naslovom Kranjski Plutarček in Kranjski Nestorček, ki imajo danes samo kulturnozgodovinsko vrednost, ker so brez pesniškega poleta. Bolje mu je uspelo prevajanje srbske in hrvaške ljudske pesmi.

Leta 1832 je priobčil petsto slovenskih pregovorov. Ljudi je znal navdušiti za slovenščino in slovensko zgodovino, zato so radi brali njegove pesmi. Umrl je v Celovcu 6. februarja 1852.