Naselje Imovica leži na nizki terasi na levem bregu Radomlje. Leži na nadmorski višini 351 m in je od regionalne ceste Ljubljana – Celje oddaljena slab kilometer. Vlažna ravnica Radomlje severno in zahodno od naselja je bila konec osemdesetih let 20. stoletja meliorirana. Konec 20. stoletja je tu stekla nova avtocesta, ki je vas razdelila na dvoje. Do sredine 20. stoletja je bilo v vasi 8 hiš, v zadnjem obdobju pa se je močno razširila in danes šteje preko 30 hiš. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 v Imovici živelo 136 prebivalcev.

Na skrajnem severozahodnem delu naselja stoji baročni Kmečki dvorec – Breg, Imovica 8, ki je uvrščen v kulturno dediščino naravnega pomena. Opaziti ga je mogoče tudi iz avtoceste, saj se dviga slabih sto metrov nad njo na desni strani v smeri iz Krtine proti Lukovici blizu nadvoza.


Izvor imena

Ime, kot je zapisano v knjigi S. Stražarja; »Črni graben«, je verjetno nastalo iz besede imovina, imoviti, poslopja kašče, v katerem je zemljiški gospod shranjeval dajatve svojih podložnikov; tu so torej spravljali imetje.« Danes pa prevladuje strokovno mnenje, da je ime še rimskega izvora, v urbarju 1458 je namreč kraj zapisan kot: Hymouitzch. Ime nakazuje, da gre za oznako iz rimskih časov ko naj bi tu bila vojaška postojanka-straža, ki je nadzirala varnost rimskih cest. Podobno ime nosi kraj na Koroškem pri Celovcu in sicer Nemško Haimach in slovensko Imov. Kraji s sorodnimi imeni se nahajajo ob trasi nekdanjih rimskih cest. (Imenje, Imeno, Limovce…)  V urbarju velesovskega samostana iz leta 1458, kjer piše, da pet imoviških kmetov daje hrano uradniku kaščarju. Te usluge zemljiškemu gospodu opravljali predniki breške hiše, ki je videti kot kakšna pristava.

 

Zgodovinski pregled

Imovica se v pisnih virih prvič omenja leta 1384. Leta 1458 je bila celotna vas podložna samostanu v Velesovem. Kmetij je bilo pet, podložnikov pa šest. Nad petsto let sta se ohranili hišni imeni Pance in Mahav, Županovo, Lenčevo ali Vančevo domačijo pa so porušili v začetku 20. stoletja. Neznani pa sta v Imovici hišni imeni Jurač in Mohorič. Maksimiljan I. je Veitu von Thurnu 8. januarja 1502 podelil v fevd žitno desetino v Topolah, desetino od ene hube v Preserjah v mengeški župniji, desetino v Imovici (Imowitz), eno v Weniger Fewstritz, od ene kmetije v Rafolčah ter desetino v Dobu, vse v gospostvu Kamnik. Kraj Weniger Fewstric ni več znan, je bil pa najbrž v soseščini v pismu imenovanih krajev. Adam Lanča iz Imovice v dobski župniji je svobodnjaku Juriju Boldinu (Waldinu), ki stanuje pri cesti pod Brdom, 3. februarja 1657 prodal hišico in njivico pri cesti pod gradom Brdo pri Podpeči. V jabeljskem urbarju se je iz okrog leta 1770 ohranilo obnovljeno pismo o dajatvah Imovčanov župnišču v Dobu. Jože Burgar-Šmon je imel posestvo dva grunta, Jože Pevec-Pance enega, Jože Šmon-Mahav enega in pol, Jakob Mav-Mav polovico kmetije, Matija Marinček-Kaplja eno kmetijo, Janez Burgar-Vanč eno in Jurij Srša-Breški eno kmetijo. Skupaj je bilo tedaj v Imovici sedem domačij. S Prevolj je svoje dajatve dajala v dobsko župnijo samo Lebarjeva domačija, kjer je tedaj gospodaril Gašper Lebar. V Praprečah so bili dobskemu župnišču podložni Luka Wirk, Miha Krnetič-Kmeč in Primož Rihtar. Skupaj so imeli tri grunte.

KMEČKI DVOREC BREG V IMOVICI

Imovica5

Hiša oziroma domačija na Bregu je dobila ime po legi na terenu. Objekti, ki tvorijo gospodarsko celoto, predvsem pa stavbni masiv hiše, so postavljeni na nekakšen kamniti pomol, ki se dviga nad dolino, takoj za hišo na severni strani pa se spušča strm breg proti Radomlji, ki je dal hiši tudi ime.

Konzervatorska stroka ga je imenovala baročni kmečki dvorec Breg v Imovica 8  in je uvrščen v kulturno dediščino državnega pomena. Zgradba je bila grajena v različnih časovnih obdobjih. Ohranjeni so še fragmenti gotskega stropa in strelna lina, danes pa celota daje baročni videz. Na uradu samostana na Bregu je bival uradnik samostana Velesovo. Konrad z Brega je bil prvič omenjen 3. aprila 1388, v šestnajstem in sedemnajstem stoletju so tu živeli Lenzeji, nato Cererji, Suše, Škofici in drugi.

Lega

Breg za hišo je danes poraščen z gostim drevjem, tako da se hiše s severne strani skoraj ne opazi. Vedno pa ni bilo tako in z Brega je bil dober razgled po vsej dolini, prav tako pa je bil Breg bolj opazen iz doline: nekoliko dvignjen nad sosednje vasi in zaselke. Najmočnejši vtis pa naredi na človeka, ki pride prvič k hiši, jugozahodna fasada, ki je edinstvena in zelo impresivna (slika 1). Breška domačija je kot kompleks nazoren primer doma v gruči. Čeprav je zemljišče ravno in dovolj veliko za pravilnejšo razvrstitev poslopij, je hiša potisnjena proti severu na rob ravnine nad Radomljo. Zidani stari hlev je potisnjen na skrajni južni rob parcele in prav zaradi tega v obliki črke »L«. Z vzhodne strani, kjer je danes novi veliki hlev, pa je zapiralo dvorišče prav tako dolgo a nekoliko ožje leseno gospodarsko poslopje. Nižje proti jugu je še stari kozolec – toplar, na mestu novega kozolca pa je stal nekdaj dvojni stegnjeni kozolec. Na zahodni strani zapira dvorišče velika drvarnica. Še nekoliko zahodneje pa stoji čebelnjak in pa »Vančeva« kašča. Ob Radomlji zahodno pod hišo sta nekdaj stali še frnaža - sušilnica za lan in pa pažba - sušilnica sadja. Poslopja so vsa (razen novega hleva in spodnjega kozolca) stara, današnjo obliko so že imela ob izdelavi franciscejskega katastra leta 1824 in je praktično niso spreminjala.



 

 

Vreme
Občina Lukovica

Čet

8°/18°

Pet

5°/21°

Sob

7°/19°

Ned

8°/4°

Uporabne povezave

 

 

Pobratene Občine