Na visoki terasi nad poskusnim sadovnjakom Kmetijskega inštituta Slovenije stojijo ruševine gradu Brdo. Poleg njega cerkev Marijinega vnebovzetja, nekaj metrov nižje od cerkve in župnišča osnovna šola v ozadju pa se dviga središče Čebelarske zveze Slovenije, ki zaokrožuje podobo današnjega pogleda na gručasto naselje Brdo pri Lukovici. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 na Brdu živelo 10 prebivalcev.


V kraju se nahaja:

·         grad Brdo

·         Osnovna šola Janka Kersnika Brdo

·         rojstna hiša Franceta Marolta

·         župnijska cerkev Marije Vnebovzete z župniščem

·         Čebelarski center Slovenije



Zgodovinski pregled kraja

Na Brdu je bilo pred nastankom gradu, kakršnega poznamo danes, naselje z istim imenom z več kmetijami. Leta 1436 se začne omenjati kot dvor (Hof), ki je bil očitno last celjskih grofov, domnevno le nizka neutrjena stolpasta stavba. 

Na gradu Brdo se je leta 1897 rodil in do leta 1897 živel slovenski pisatelj Janko Kersnik, ki velja v slovenski književnosti za utemeljitelja poetičnega realizma in je njegov najodličnejši predstavnik. Umetniški višek realistične pripovedi je dosegel v zbirki črtic Kmetske slike. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja predstavljajo romana Ciklamen in Agitator ter  povest Jara gospoda, dokončal pa je tudi Jurčičeve Rokovnjače.

Leta 1942 so zaradi vojne Nemci z gradi Brdo umaknili ves arhiv, sodišče, zemljiško knjigo in kataster, ki so do takrat živeli v kraju. Grad je pogorel maja leta 1943 in v ruševinah ostaja vse do današnjega dne. Kljub temu pa se v neposredni bližini gradu še danes nahaja grajski park z ribnikom ter gabrovim in kostanjevim drevoredom, ki sta ovrednotena kot spomenika oblikovane narave.


Pomembne stavbe na Brdu:

Brdo pri Lukovici - grad Brdo

»Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in krasnejšo okolico, kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežno beli Grintovec-zares, to je lep kraj. In prostorni grad sam... s širokimi hodniki na vseh štirih notranjih straneh, z visokimi dvoranami, starimi slikami- kako razburja to mlado fantazijo,«  tako je opisal grad Brdo z okolico Fran Levec, literarni zgodovinar in učitelj našega pisatelja Janka Kersnika.

 

Znameniti grad Brdo se nahaja le nekaj korakov stran od Župnijske cerkve Marije Vnebovzete. Omenja se, da je leta 1522 veličastni renesančni grad zgradila družina Lamberg, saj je še danes na vhodnem portalu Lambergov grb in letnica 1522, od začetka 16. stoletja pa je tako grad Brdo kulturni spomenik državnega pomena. V Valvasorjevem času so grad popravili in predelali, zgradili gospodarska poslopja in uredili vrt z ribnikom. 

 

Na gradu je grajske otroke poučeval Fran Levec, kot sodnika pa sta tu službovala skladatelja Oskar Dev in Anton Lajovic.  Dev je ustanovil društvo Zarjo, ki se je kasneje preselilo v Šentvid pri Lukovici, kjer deluje še danes. V začetku leta 1903 je nekaj časa tu slikal Ivan Grohar. V začetku 19. stoletja ga je hkrati z obsežnim posestvom priženil sodnik Jožef Kersnik, oče pisatelja Janka.

 

V njem so bili od leta 1868 okrajno sodišče, davkarija in zapori. Grajski zidovi so sestavljali bogat mozaik zgodovine vse do druge svetovne vojne. Takrat so v njem bivali nemški policisti, leta 1943 pa so partizani grad požgali in od takrat ni bol nikoli več obnovljen v prvotno stanje. Namesto nekoč mogočnega gradu je bil do danes obnovljen jugozahodni stolp, južna in zahodna grajska stena. V neposredni bližini gradu se nahaja tudi grajski park z ribnikom in gabrovim drevoredom ter kostanjevim, ki sta ovrednotena kot spomenika oblikovane narave.


OSNOVNA ŠOLA OŠ Janko Kersnik

Začetki delovanja Osnovne šole Janka Kersnika Brdo segajo v leto 1837, ko je okrožni urad v Ljubljani dovolil šolo na Brdo in obenem zahteval, da se takoj sezida šolsko poslopje. Po dogovoru z brdskim župnikom so staro mežnarijo iz leta 1795 porušili in tam začeli graditi novo, ki je bila končana v letu 1938 – danes je to Jermanova hiša, stavba v kateri se je rodil zborovodja in etnomuzikolog France Marolt. Med tem časom je potekal pouk v župnišču, kjer je kaplan poučeval otroke vse dokler ni bila zgrajena šola in je prišel učitelj. V novi šoli se je pouk začel leta 1841.

Ker so se nekateri učenci prešolali v Šentvid pri Lukovici je šola na Brdu sredi 19. stoletja prenehala izvajati pouk. Ker je bila pot v Šentvid za mnoge otroke ob slabem vremenu naporna, je leta 1853 začela delovati redna šola na Brdu.


ROJSTNA HIŠA France MAROLT

Na jugovzhodnem delu naselja Brdo stoji Jermanova hiša, v kateri se je rodil zborovodja in etnomuzikolog France Marolt, Rodil se je 21. 6. 1891 na Brdu pri Lukovici ter umrl v Ljubljani 7. 4. 1951. V njej že dobra desetletja živi in ustvarja gluhonemi umetnik - slikar Drago Jerman.


ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJE VNEBOVZETE

Župnijska cerkev Marije Vnebovzete je zgrajena v baročnem stilu in poslikana z Jelovškovimi freskami. Še posebej zanimiva je Jelovškova sončna ura na južni strani. Sprva je bila tukaj grajska kapela, viri pa omenjajo, da je bila na seznamu cerkvenih dragocenost, ki jih je leta 1526 pobirala obubožana država za vojsko proti Turkom, tudi dobska podružnična cerkev na Brdu, ki ni ničesar dala. Vse je namreč pobral graščak Ivan Herič, ki naj bi omenjene dragocenosti tudi sam podaril cerkvi. Takrat se omenja šele prvič Marijina cerkev na Brdu, ki je obstajala do leta 1717, ko se je začela gradnja nove cerkve pod okriljem dobskega župnika Sebastjana Trojerja.

 

Cerkev je bila pozidana leta 1718. Predelali so jo leta 1753 in nato še 1883. Na njeni fasadi je Jelovškova freska na sončni uri, v notranjosti cerkve pa prevladuje baročna oprema. Cerkev je 13. Julija leta 1755 posvetil ljubljanski škof Ernest Amadej Attems, več kot trideset let pozneje pa je Brdo postalo župnija. V obliko, kakršno poznamo danes. So jo prezidali leta 1853, ko je tu deloval župnik Janez Burger iz Imovice.


ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE

Na skrajnem severovzhodnem delu naselja je postavljena zgradba Čebelarskega centra Slovenije s sedežem Čebelarske zveze Slovenije. V njej si je mogoče ogledati čebelarsko knjižnico, uredništvo revije Slovenski čebelar, sedež čebelarske svetovalne službe, opazovalno-napovedovalna služba medenja ter laboratorij za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov. Dostikrat se v stavbi odvijajo tudi dejavnosti kongresnega in čebelarskega turizma, v njej so namreč kongresne  dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja in konference. O čebelarstvu se je mogoče naučiti tudi s pomočjo zeliščno-čebelarske učne poti medovih rastlin z organizacijo naravoslovnih dni, šole v naravi in čebelarskih taborov ter z organizirano pokušino čebeljih pridelkov, multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva in ogledi čebelarjenja – programa za odrasle in otroke.

 

 

 

Vreme
Občina Lukovica

Čet

12°/21°

Pet

9°/24°

Sob

11°/26°

Uporabne povezave

 

 

 

Pobratene Občine