Znamenite osebnosti

V naših krajih so živeli in ustvarjali številni pomembni veljaki, ki niso znamenite osebnosti le v krajih občine Lukovica, ampak so s svojim delom in doprinosom pustili pomemben pečat v razvoju slovenske države, kulture, jezika, književnosti, znanosti in ostalih področij, ki so pomembna v zgodovini slovenskega naroda.

Med najbolj pomembnimi so:

·         Pisatelj Janko Kersnik (notar, pisatelj),

 

·         France Marolt (glasbenik, zborovodja, etnolog),

 

·         Fran Milčinski (pravnik, pisatelj, dramatik),

 

·         Ivan Grohar (slikar),

 

·         Dr. Jakob Zupan (pesnik in pisatelj)

 

·         Jovan Vesel Koseški (pesnik in prevajalec),

 

·         Josip Podmilščak – Andrejčkov Jože (pisatelj, pesnik, prevajalec),

 

·         Niko Kralj (arhitekt, industrijski oblikovalec).


 

Na območju občine Lukovica so v preteklosti delovali tudi:

·         Urška Lončar (ljudska pripovednica),

·         Jožef Burger (pisatelj in prevajalec),

·         Valentin Konšek (pedagog, politik, publicist),

·         Janez Škofic (nabožni pisatelj),

·         Leopold Hoofern-Laafeld (pravnik in javni delavec),

·         Dr. Janez Pestotnik (zdravnik)

·         Martin Vever (gospodarstvenik)

·         Feliks (Srečko) Stegnar (glasbenik in skladatelj)

·         Jože Lavrič (mladinski pisatelj in prevajalec)

·         Dr. Feliks Suk (pedagog in pisatelj)

·         Jože Resnik (nabožni pesnik),

·         Dr. Ana Schiffrer (muzealska delavka)

·         Andrej Rape (pedagog in mladinski pisatelj)

·         Dr. Stanko Beuk (pedagog in naravoslovni pisatelj),

·         Dragotin Lončar (zgodovinar, politik, strokovni pisatelj)

·         Dr. Karel Capuder (zgodovinar, politik, pisatelj)

·         Bruno Rotter (publicist)

·         Anica Lebar (pedagoška pisateljica)

·         Jakob Grčar (publicist in pevec)

·         Leopold Hribar (veterinar, pisec strokovnih in poljudnih člankov)

·         Vinko Štrukelj (strokovni pisatelj in pravnik)

·         Anton Stražar (ljudski pisatelj)

·         Ančka Vresk (ljudska pesnica in pripovednica)

·         Jože Kotnik (slikar)

·         Jože Koželj (domači zdravnik)

·         Pavle Urankar (geograf in strokovni pisatelj)

·         Dr. Valentin Kušar (zdravnik in pedagog)

·         Sava Sever-Stupica (dramska igralka)

·         Viktor Avbelj (politik, narodni heroj)

·         Franc Avbelj (narodni heroj)

·         Vera Trstenjak-Jovičič (akademska slikarka)


Drugi pomembnejši ljudje, ki so delovali v Črnem grabnu:

Franc Levec (1846-1916), slovstveni zgodovinar, urednik in pedagog, je v Šestem letu gimnazije prišel za domačega učitelja v Kersnikovo družino na gradu Brdo. Janka Kersnika je pridobil za slovensko književnost. Iskreno prijateljstvo iz mladeniških let ju je vezalo vse življenje.

 

Ivan Vrhovnik (1854-1935), zgodovinar in pisatelj, je bil župnik v Št. Gotardu od 3. septembra 1887 do 14. septembra 1891. Kot zgodovinar je napisal in objavil številne zgodovinske članke. Napisal je tudi bogato kroniko šentgotardske župnije, ki se je žal izgubila. Prav tako bogata je njegova kronika dobske župnije.

 

Janko Rahne (1860-1928), publicist in zbiratelj ljudskih pesmi. Rojen je bil v Rači. Kot notar je služboval na Brdu med leti 1884 in 1889 ter od leta 1898 do 1928, ko je umrl. Uveljavil se je tudi v javnem in političnem življenju Črnega grabna. Nekaj časa je pri njem živel in slikal Ivan Grohar.

 

Anton Hribar (1864-1953) je bil pesnik. Kot župnik je med leti 1906 in 1913 deloval v Št. Gotardu. Pod Aškerčevim vplivom je pisal pripovedne pesmi. Izdal je dva zvezka z naslovom Popevčice milemu narodu.

 

Fran Marolt (1865-1935), šolnik in glasbenik, se je rodil v Ljubljani. Ko je bil učitelj v Blagovici, je leta 1888 v Učiteljskem tovarišu v nadaljevanjih objavljal zemljepisni, naravoslovni in zgodovinski pregled šolskega okoliša. Napisal je več strokovnih člankov. Iz Blagovice je prišel na Brdo in tu ostal štirinajst let. Ustanovil je pevsko društvo Zarja in ga vodil kot zborovodja do 1901, ko je odšel v pokoj.

 

Franc Šumi (1848-1916) je mladost preživel v Blagovici, kjer je bila doma tudi njegova žena. Kot premožen podjetnik v Ljubljani in vnet ljubitelj zgodovine je s sodelavci leta 1882-1883 v nadaljevanjih izdal številne zgodovinske listine iz blagoviške okolice. Objavil je tudi vrsto drugih zgodovinskih virov.

 

Oskar Dev (1868-1932) je bil sodnik in skladatelj. Kot skladatelj je uglasbil več skladb za moške in mešane zbore ter samospeve. Nabiral je ljudske pesmi in jih harmoniral. Med službovanjem na brdskem sodišču je vodil pevski zbor Zarja.

 

Anton Vadnal (1876-1935), mladinski pisatelj, je kot župnik deloval v župniji Št. Ožbolt od leta 1924 do leta 1935, ko je tu umrl. Pisal je zgodbe iz svojih doživetij, na primer Ne cvili več, Lučka, Krivčki in Rožmarin.

 

Ilka Vaštetova (1891-1967), pisateljica in učiteljica, je svojo življenjsko pot učiteljice začela v šolskem letu 1910-1911 v Krašnji. Tu se je srečala z originalnimi obrazi Črnega grabna, kijih je orisala v knjigi Podobe iz mojega življenja. Pisateljica je znana tudi po Romanu o Prešernu.

 

Pavel Perko (1877-1970), doma iz Poljan nad Škofjo Loko, je bil med 1910 in l935 župnik v Češnjicah nad Blagovico. Tu je nastala novela Doktor Lovro in mnoga druga njegova dela. Slikal je življenje kmečkih ljudi in njihovo skrito trpljenje. Nekaj njegovih spisov: Umrla, Slepa, Rotijin Blaže, Pastir Cene, Divji lovec, Goljuf, Na vrhovih, Snaha, Lovriček, Mrakov Tomaž, Miholov Mihola in drugi. Daleč okoli je bil Perko znan tudi kot spreten domači zdravnik. Ljudje so od vseh strani prihajali k njemu po zdravniško pomoč in zdravila. 

 

Anton Lajovic (1878-1960), skladatelj in publicist, doma z Vač, je kot sodnik služboval na Brdu. Sodeloval je tudi pri pevskem zboru Zarja.

 

Dr. Mavricij Rus, zdravnik, se je rodil 12. avgusta 1879 v Matanji pri Postojni. V mladosti je živel v Št. Vidu. Medicino je študiral na Dunaju. Kot zdravnik je napisal številne strokovne članke in več strokovnih knjig. Umrl je 22. marca 1977, pokopan je na Rovih.

 

Dr. Janez Ivan Veider je bil rojen 28. maja 1896 v Velikem Mengšu. Leta 1936 je prišel kot ekspozit v Št. Vid, od koder so ga leta 1941 pregnali Nemci. Bil je zelo sposoben umetnostni zgodovinar in raziskovalec. Napisal je vrsto razprav o sakralnih umetnostnih spomenikih in jih *objavljal v listu kamniške dekanije Pod Grintovci. Napisal je umetnostne vodnike: Crngrob, Groblje, Skaručna. V knjižici Sveta Ema je opisal krško stolnico na Koroškem. V St. Vidu je strokovno preuredil in obnovil cerkev Sv. Vida. Hranil je zapuščino domačega podobarja Franca Laha. Umrl je v Ljubljani 15. maja 1964.

 

Peter Levec, pesnik, rojen je bil leta 1923, je v otroških letih živel pri Žubeju na Vrhu nad Krašnjo, kamor se je preselil skupaj s starši. Osnovno šolo je obiskoval v Krašnji in se nato je preselil v Maribor. K sebi ga je vzel stric, da se je lahko šolal na klasični gimnaziji. Izdal je več pesniških zbirk. Pesem Požgana vas je posvetil korenskim žrtvam.

 

Svetlana Makarovič, mladinska pisateljica in pesnica, je med leti 1976 in 1983 živela v Korpah nad Blagovico, kjer so nastala njena številna dela. V tem času je sodelovala z osnovno šolo v Krašnji in prosvetnim društvom v Blagovici.

 

Tomaž Bole, ki se je leta 1979 preselil v Lukovico, je leta 1983 izdal pesniško zbirko Življenje gre svojo pot.


*Vsi zgodovinski podatki za izdelavo te in naslednjih strani so vzeti iz knjige Črni graben avtorja Staneta Stražarja, Občina Lukovica kot jo vidijo Ptice avtorja Primoža Hienga.

 

 

 

 

Vreme
Občina Lukovica

Ned

4°/13°

Pon

-1°/16°

Tor

0°/21°

Sre

2°/23°

Uporabne povezave

 

 

Pobratene Občine