Šentožbolt se kot razloženo naselje ob stari cesti Ljubljana–Celje vzhodno od naselja čez sedlo Učak (609 m) čez trojanski klanec spušča v dolino reke Bolske. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 v Šentožboltu živelo 44 prebivalcev. Šentožbolt spada pod Krajevno skupnost Trojane in je dobil ime po farnem zavetniku sv. Ožboltu.

V kraju se nahaja:

  • župnijska cerkev sv. Ožbolta,
  • bar Rudolf

Zgodovinski pregled in cerkev sv. Ožbolta

Kraj se v pisnih virih prvič omenja okrog leta 1400, ko so pisali urbar Kamnika. V naselju stoji cerkev sv. Ožbolta, ki je bila leta 1526, ko so pobirali dragocenosti za vojno proti Turkom premožna, dala je namreč devet zlatih cekinov in kelih. Danes je cerkev razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zasnova župnijske cerkve sv. Ožbolta je gotska. Po zgodovinskih virih je imel Šentožbolt leta 1401 svojega kaplana, v popisu cerkva leta 1526 pa je bila cerkev uvrščena kot ena izmed krašenjskih podružnic. Šentožboltsko podružnico v Slavi vojvodine Kranjske omenja tudi Valvasor, in sicer leta 1689.

Poštna postaja

Z razvojem pošte od druge polovice 16. Stoletja je bila tudi v Šentožboltu pomembna poštna postaja, ki je morala imeti celo svojega duhovnika. Prav poštni urad iz Šentožbolta je 19. Junija 1809 obvestil francosko oblast v Ljubljani o napadu rokovnjačev na Francoze na bližnjem prelazu Učak. Rokovnjači so takrat oropali in umorili šest francoskih častnikov, kar je imelo hude posledice. Francoska oblast je uvedla obširno preiskavo in povračilne ukrepe, celotni dogodek pa je bil povod za Jurčičev roman Rokovnjači, ki ga je dokončal Janko Kersnik.

V naselju je še danes ohranjenih več mogočnih furmanskih domov, ki tudi tukaj spominjajo na nekdanje čase in gost promet, ki se je vil po dolini Črnega grabna.

Izobraževanje otrok v Šentožboltu

Po pripovedovanju starejših občanov je v knjigi Staneta Stražarja Črni graben zapisano, da so otroke v šentožboltski okolici nekdaj poučevali potujoči učitelji. Slednji so se po nekaj dni ali tednov zadrževali pri premožnejših gospodarjih in poučevali njihove otroke. Prvič se šola v Št. Ožboltu omenja leta 1897 v Popotnikovem koledarju. Takrat naj bi jo obiskovalo 38 učencev, med letoma 1897 in 1898 pa je bilo že 51 učencev. Redna šola je bila osnovana s šolskim letom 1923/1924, prvi učitelj pa je bil Franc Kotlovšek.

Zasilna in redna šola sta gostovali v mežnariji, ki je bila cerkvena last, vmes je bila ob napadu partizanov na nemške orožnike šolska soba precej poškodovana, Nemci so sežgali učiteljsko in šolarsko knjižnico, novo šolsko poslopje pa je bilo dograjeno 18. 9. 1955. Kot samostojna osnovna šola je delovala do 31. 1. 1962, ko se je kot podružnična šola priključila centralni šoli na Brdu. Pouk v osnovni šoli Št. Ožbolt je trajal do konca šolskega leta 1972/1973, ko so učence prvih in tretjih razredov prešolali v osnovno šolo Blagovica.

 

Vpliv avtoceste

Ob načrtovanju gradnje avtoceste so morali prav na območju Šentožbolta zgraditi tri zahtevne objekte: 617 metrov dolg predor Podmilj, 415 metrov dolg viadukt Šentožbolt in 2811 metrov dolg trojanski predor. Obenem je bil to eden najzahtevnejših cestnih odsekov pri gradnji slovenskega avtocestnega križa, prebivalci Šentožbolta in bližnje Bršlenovice pa ne občutijo neposrednih vplivov, ki jih prinaša avtocesta. 

Vreme
Občina Lukovica

Sre

13°/17°

Čet

12°/16°

Pet

9°/15°

Sob

5°/16°

Uporabne povezave

 

 

Pobratene Občine