Krašnja je obcestno naselje v zahodnem delu Črnega grabna, stisnjeno pod Negastrnski hrib (500 m), ki je dolgo časa veljalo za največje naselje v občini in staro cerkveno središče. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 v Krašnji živelo 368 prebivalcev.

Hudourniški potoki s severa (Miklavčev, Jožmanov in Vrbankov graben) so Radomljo tukaj potisnili proti jugu. Ker je bilo to dolinsko območje pogosto poplavljeno, je naselje naslonjeno na njen višji, severni rob, in na nižja, prisojna pobočja.

Po gradnji nove ceste Ljubljana–Celje je bilo na novo pozidano celotno območje med staro in novo cesto. K naselju Krašnja spada tudi nekaj samotnih kmetij ter zaselka Konj (na pobočju severno od vasi) in Benarje (zahodno ob regionalni cesti).

V vzhodnem delu Krašnje stoji župnijska cerkev sv. Tomaža, nedaleč stran, tik ob regionalni cesti pa je pokopališče z novejšim poslovilnim objektom. Župnija je najstarejša v Črnem grabnu in spada med najzgodnejše na tem območju. Obenem je bila župnija Krašnja prva, ki se je izločila iz pražupnije Dob, in je nekdaj pokrivala celotno ozemlje Črnega grabna.


 

V kraju se nahajajo:

·         Župnijska cerkev sv. Tomaža z župniščem,

·         poslovilni objekt,

·         pokopališče,

·         trgovina,

·         gasilski dom,

·         športno igrišče,

·         Pavletova hiša s slamnikarskim muzejem,

·         Podružnična šola Krašnja z enoto vrtca Medo,

·         Bar pod Lipo


 

Za ogled brošure 650 let župnije Krašnja kliknite na sliko!


Zgodovinski pregled    

Prva omemba naselja Krašnja sega v leto 1325. Henrik Platinski je 10. avgusta 1325 prodal za 436 oglejskih feningov Gerlahu, sinu Friderika Stupleina iz Slovenj Gradca, in sicer štiri kmetije v Spodnji Krašnji na katerih so bili gospodniki Meinhard, Herman, Janez in Jurij.

 

Skozi Krašnjo je do petdesetih let 20. stoletja tekla glavna cesta, kar je vplivalo na to, da je tukaj živelo znatno število gostiln. Jedro naselja se nahaja v križišču nasproti cerkve sv. Tomaža, večina stavb pa ima podobo iz 19. stoletja. Ob potoku, ki teče skozi jedro naselja, je ohranjeno perišče, obenem pa je naselje evidentirano kot območje naselbinske kulturne dediščine.

 

Kultura in KUD Fran Maselj Podlimbarski

V Krašnji je razgibano društveno življenje, predvsem na področju kulture in ohranjanja dediščine. Na tem mestu velja omeniti prizadevnost članov Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski, ki si je nadelo ime po pisatelju rojenem v Spodnjih Lokah.

 

Aktivnosti s področja športa in gasilske dejavnosti

Zelo dejavno je tudi Športno društvo Krašnja, ki organizira dve tradicionalni prireditvi, in sicer Tek za krof in Šraufov spominski pohod. Iz Krašnje je mogoč dostop po lahki planinski poti na Limbarsko goro (733 m).

 

V kraju živi tudi Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja, ki bo leta 2017 praznovalo 90-letnico svojega delovanja.


 


MUZEJSKA ZBIRKA V PAVLETOVI HIŠI

 

Krašnja se lahko pohvali z bogato muzejsko zbirko, ki je začela nastajati leta 1994. Takrat so učenci podružnične šole v Krašnji raziskovali življenje v starih kmečkih hišah in s starši postavili pred šolo trikrat pomanjšano Budnarjevo hišo iz Zgornjih Palovč. Ljudje so imeli po domovih še nekaj starih predmetov, ki bi jih uničili ali prodali prekupčevalcem starin, a so jih na srečo dali učencem. Ti so dobili prve eksponate, ki so jih hranili v praznem šolskem stanovanju. Ker je bilo teh predmetov vedno več, je šola omogočila, da so najprej v stanovanju uredili muzejsko zbirko. Tako so uredili štiri prostore, v katerih so bile: etnološka zbirka, predmeti, ki so nastali iz pšeničnih kit, fotografije in dokumenti ter fotografije pisateljev. Kasneje, leta 2003 so uredili spominsko sobo pesnika Petra Levca, leta 2013 pa so se preselili v Pavletovo hišo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Muzejska zbirka v Krašnji je danes v celoti preseljena v nove prostore, kjer je še vedno ohranjen duh nekdanje gostilne, saj nanjo spominjajo šank, kmečka peč in nekaj fotografij lastnikov hiše. V veži so predstavljene pletene kite iz pšenične slame in izdelkom iz njih. Skoraj vse razstavljene izdelke je sešila Micka Jamšek, njeno sliko, na kateri sedi ob peči v svojem domu v Opaltarjevi hiši, pa je naslikal Mitja Beguš.

 

Prav tako so razstavljeni izdelki iz ličkanja, ki sta jih izdelali Stana Avbelj in Minka Udovč ter predmeti, ki so se uporabljali v povezavi z žitom ali so pleteni iz drugih naravnih materialov. V hiši je našla svoje mesto tudi stara blagajna, ki je stala na pošti v Krašnji. Poštni prostori so bili namreč dolga leta v Opaltnarjevi hiši, kjer je stanovala tudi omenjena pisateljica Ilka Vašte.

 

Hiša združuje etnološko zbirko in so v njej predstavljeni pisatelji rojeni v KS Krašnja. Poleg spominov na Frana Maslja Podlimbarskega, Josipa Podmilšaka, Jožefa Bugrerja, Petra Levca je ena izmed vitri namenjena Ilki Vašte, predstavljen pa je tudi Vinko Štrukelj, sodnik in pisec strokovnih člankov.

 

 

Preteklost domačije Pri Pavlet

Pavletova hiša v Krašnji ima zanimivo preteklost, saj je bila v njej nekdaj gostilna in trgovina, v gospodarskem poslopju pa usnjarna, domačijo pa je kupil Karel Lavrič in se danes imenuje pri Pavlet'. Lavrič se je izučil usnjarske obrti v Andrejčkovi usnjarni pod Trojanami, svoje delo pa je želel opravljati samostojno. V gospodarskem poslopju si je uredil usnjarno, kjer je postavil velike kadi, v katerih je strojil kože. Usnje je izvažal na Češko in Saško, vendar je usnjarno okrog leta 1900 opustil, saj sin ni želel nadaljevati z njegovim delom. Leta 1908 je tako domačijo prodal Pavletu Klopčiču. Pavle in žena Francka (rojena Drolc) sta imela do leta 1947 gostilno, po njegovi smrti pa sta jo prevzela hči Tilka in njen soprog Peter Štrukelj, s katerim sta nadaljevala gostinsko dejavnost do leta 1976.

 

V Pavletovo gostilno je hodila na kosilo tudi pisateljica Ilka Vašte, takrat ko je bila v šolskem letu 1911/12 učiteljica v vasi in v Krašnji pričela s svojim pisateljevanjem. V avtobiografskem delu Podobe iz mojega življenja je v zgodbi Med ljudstvom opisala svoje življenje med Krašnjani.

 

Miroslav (Friderik) Žakelj

Jožef Burger

Josip Podmilšak – Andrejčkov Jože

Fran Maselj Podlimbarski

Jurij Varl

Peter Levec

Vinko Štrukelj

 

*Povzeto po brošuri Muzejska zbirka v Krašnji, ki jo je leta 2013 napisala in izbrala fotografije Vera Beguš. Za vsebino brošure je odgovorno KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja.


 

 

Link na spletno stran podružnične šole OŠ Janko Kersnik v Krašnji.

 

 

Vreme
Občina Lukovica

Sre

13°/17°

Čet

12°/16°

Pet

9°/15°

Sob

5°/16°

Uporabne povezave

 

 

Pobratene Občine